O TIGR-u na Gimnaziji Želimlje
Ljubljana (20. 2. 2012) – V četrtek, 16. februarja 2012 je bilo na Gimnaziji Želimlje pestro dogajanje pri pouku zgodovine. Želimeljski maturantje so gostili dr. Tatjano Rejec, Alenko Puhar in mag. Renata Podbersiča.
Dr. Rejčeva, žena političnega vodje organizacije TIGR, Alberta Rejca (1899-1976), je z brezhibno zgodovinsko metodo analizirala delovanje TIGR-a in vlogo njenega moža v njem. Poudarila je, da je TIGR edina predvojna in medvojna odporniška organizacija, ki je bila res spontana, svobodna, brez težnje po oblasti – skratka odporniška organizacija, na katero smo lahko po tolikih letih še vedno ponosni. Albert Rejec je bil vseskozi v vodstvu TIGR-a in je po začetnem bojevitem obdobju vpeljal v delovanje te organizacije razumni odpor, ki je upošteval tudi možne fašistične represalije. Rejčeva je opozorila na aktualne poskuse nekaterih posameznikov, ki se želijo polastiti častne tradicije organizacije TIGR.
V uvodnem predavanju je sodeloval tudi zgodovinar mag. Renato Podberšič iz Študijskega centra za narodno spravo, ki je dijakom pregledno predstavil italijansko zgodovino od združitve Italije do konca prve svetovne vojne in zasedbe Primorske. Srečanje je obogatila še publicistka Alenka Puhar, ki je predstavila dramatične začetke TIGR-a. Kljub časovni odmaknjenosti so očitno dileme, ki jih je načela dr. Rejčeva, aktualne tudi za mlade maturante Gimnazije Želimlje, kar se je pokazalo v živahni debati ob koncu predavanja.
Direktorica SCNR sodelovala na predstavitvi 3. Poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč
Ljubljana (17. 2. 2012) – V sredo je v Galeriji Družina potekala predstavitev knjige Poročilo 3 s podnaslovom Resnica in sočutje – prispevki k črni knjigi titoizma, ki ga je pripravila vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, in katere urednik je Jože Dežman. Na predstavitvi sta poleg Dežmana, sodelovala tudi predsednik SAZU, prof. dr. Jože Trontelj in direktorica SCNR, mag. Andreja Valič Zver.
V knjigi je poleg dokumentarnih prilog tudi več kot dvajset besedil strokovnjakov različnih področij, ki odkrivajo številne novosti in nova strokovna odkritja. Objavljeni so tudi dokumenti, ki govorijo o osebni odgovornosti Josipa Broza – Tita za največji pomor neoboroženih ljudi po drugi svetovni vojni.
Vsebuje tudi poročila o raziskavah morišč in grobišč po Sloveniji, novo poglavje pa odpirajo filozofske, terapevtske in dialoške razprave ter analize spopada med tabuizacijo in detabuizacijo, ki poteka v družbi. Komisija je v predstavitvi poročila zapisala, da so temeljno sporočilo omenjene knjige civilizacijski temelji, ki jih ideološke manipulacije ne morejo zatajiti, razgraditi.
Poudarjajo, da je Poročilo 3 upor proti ideološkim zlorabam preteklosti s tabuji, diskriminacijo, zagovarjanjem zločinov. Knjiga je po mnenju komisije tudi recept za zdravljenje od okužbe s totalitarnim ideologiziranjem, ki je teptalo vest, sočutje, resnico, pravo, človekove pravice in dostojanstvo, saj povezuje strokovne odgovornosti za odkrivanje resnice in profesionalno odgovorno ravnanje pri raziskovanju in urejanju vprašanj, povezanih z zunajsodnimi poboji ter prikritimi morišči in grobišči.
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver je poudarila, da bi morala biti poprava krivic, storjenih v prvih letih po drugi vojni, vedno manj politično in ideološka tema, temveč vprašanje pravne države in elementarnega civilizacijskega odnosa do mrtvih. Po njenem mnenju je Huda Jama podobno kot Katin in Goli otok zbirna točka, kjer se lomijo vrednote naše civilizacije. Poudarila je, da je iz Hude Jame samo ena pot, za katero upa, da jo bomo izbrali.
Premiera filma “Gradimo novi svet”
Ljubljana (6. 12. 2012) – V petek, 3. februarja 2012, je bila v Kinodvoru v Ljubljani predstavitev novega dokumentarnega filma “Gradimo novi svet”, režiserja Marka Kobeta. Dokumentarni film razgalja enega največjih tabujev naše polpretekle zgodovine – Goli otok. Zgodovinarji in nekdanji kaznjenci v njem spregovorijo, kako je nastalo in delovalo koncentracijsko taborišče na tem majhnem jadranskem otoku, namenjeno predvsem t.i. informbirojevcem. Pri nastajanju dokumentarnega filma je sodeloval tudi mag. Renato Podbersič, sodelavec SCNR.
V začetku poletja 1949 je tja odpeljal tudi prvi slovenski kontingent. Prvič je v televizijskem intervjuju, objavljenem v tem filmu, svoje spomine opisal Jovo Kapičić, nekdanji general tajne politične policije UDBA in ustanovitelj Golega otoka.
Pred začetkom predvajanja dokumentarnega filma je potekala tudi kratka predstavitev, kjer so sodelovali nekateri protagonisti. Pogovor je vodila novinarka Mojca Mavec, sodelovali so še nekdanji zaporniki na Golem otoku: mag. Andrej Aplenc, Mihael Cenc in Radovan Hrast. Poleg njih je film predstavil še režiser Marko Kobe in zgodovinarja dr. Aleš Gabrič iz INZ in mag. Renato Podbersič iz SCNR.
