Znanstveno srečanje RESNICA IN SOČUTJE, 5. marec 2012, Zavod Sv. Stanislava Lj. Šentvid
Ljubljan (7. 3. 2012) – Ob tretji obletnici odkritja grobišča v Hudi Jami so Založba Družina, Študijski center za narodno spravo in Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč pripravili znanstveno srečanje z naslovom RESNICA IN SOČUTJE, ki je potekalo v ponedeljek, 5. marca 2012 ob 19. uri v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu pri Ljubljani.
Na posvetu so sodelovali razpravljavci, ki so svoje prispevke objavili v Poročilu 3 Komisije Vlade RS za reševanje prikritih grobišč 2009-2011. Poročilo je izdala Založba Družina, njen direktor Tone Rode je povedal, da je to že tretje poročilo, ki so ga izdali. Uvodno razmišljanje je podal Jože Dežman, za katerega je pomembno, da je v Sloveniji stekel proces dialoga o pobojih v Hudi Jami, saj so se takoj po pobojih začela kazati komunistična prizadevanja za drugorazrednost, ki trajajo vse do danes, kar so prikazali tudi v Poročilu 3. Huda Jama pa kaže, da tako ne gre in da je treba komunizem pustiti za sabo. Po njegovem je važno, da se dela v Hudi Jami, ki ne zahtevajo veliko denarja, kot so raziskava, osnovna topografija, sondiranja in podobno, nadaljujejo.
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič Zver se je vprašala, kam na seznam kolektivnih norosti bomo Slovenci obesili Hudo Jamo in jo umestila h Katynu, Dachau, Auschwitzu, Golem otoku in številnim drugim prostorom nasilja in teptanja človekovih pravic. Spregovorila je o pojmu genocid ter potrebnosti širše opredelitve genocida, ki se kaže tudi v mednarodnem prostoru in se razširja na polje političnega genocida. Imenujemo ga z izrazom politicid. Predstavila je prizadevanja evropske skupnosti za soočenje s preteklostjo in dodala, da se evropski spravni proces poglablja. Pozvala je, da moramo najti pot iz Hude Jame – to je pot resnice in spomina.
Jože Jagrič in mag. Črtomir Frelih sta se dotaknila umetniškega prikaza vtisov Hude Jame in prikazala izjave tistih, ki so bili prvi soočeni s pogledom na trupla v rovi sv. Barbare v Hudi Jami.
Dr. Mitja Ferenc je kritično spregovoril o nedejavnosti slovenske družbe da bi žrtvam in njihovim sorodnikom zagotovila mir, ne samo 45 let po koncu vojne, ampak tudi v času dvajsetletne samostojne države. Prikritih grobišč nismo dostojno uredili, jih označili, vrnili posmrtnih ostankov sorodnikom. Kdaj se bodo oglasili politiki, sodniki, varuhi človekovih pravic in rekli, da je dovolj! Žrtve delimo na tiste, ki so vredne objokovanja in tiste, ki tega niso vredne. Podal je željo raziskovalcev v Hudi Jami, da bi vlada imela toliko moči, da bi končno opravila temeljna civilizacijska dejanja v zvezi s pokopom žrtev.
Sledila je še predstavitev več strokovnjakov z različnih področij.
Filozofski vidik dogajanj ob Hudi Jami je v luči nasprotja med instrumentalizmom in personalizmom predstavil dr. Bojan Žalec. Dr. Tomaž Erzar je spregovoril o travmatskih razsežnostih in posledicah vojnih grozodejstev, ki se kažejo ne samo na generaciji, ki je čas vojne preživela, ampak se prenašajo na naslednje generacije. Travma ni omejena na posameznika, ampak se seli na množice in zaznamuje družbo. Pot očiščenja je dolga. Pavle Jamnik je predstavil arhivske dokumente, ki kažejo na vzporedno poveljevanje glede pobijanja. Eni ukazi so bili namenjeni vojaškim enotam, drugi pa partijski policiji Ozni. Marko Prešeren je s pravnega vidika odgovarjal na vprašanja, zakaj je pri nas proces soočenja s preteklostjo v takšnem zaostajanju. Doris Pahor je podala analizo ali je tajna služba po vojni za obrambo Slovenije razpolagala s podatki o žrtvah zunajsodnih pobojev. Dr. Tomaž Zupanc in dr. Irena Zupanič Pajnič sta predstavila potek arheoloških izkopavanj in identifikacij žrtev grobišča pri Konfinu I in II v Kočevskem Rogu, dr. Andrej Mihevc pa je prikazal, kako potekajo sondiranja in delo, ki bi potrdila prisotnost človeških posmrtnih ostankov v kraških jamah po Sloveniji. Marko Štrovs je zaključil, da imenovana grobišča niso grobišča, pač pa skrivališča, kamor so zločinci hoteli skriti svoj zločin.
Številni udeleženci srečanja v dvorani Sv. Stanislava v Šentvidu so imeli priložnost prisluhniti mnogim novim znanstvenim izsledkom in spoznanjem, ki odpirajo vrata k boljšemu razumevanju in iskanju resnice polpretekle slovenske zgodovine.
Znanstveno srečanje Resnica in sočutje
Ob tretji obletnici odkritja grobišča v Hudi Jami Vas Založba Družina, Študijski center za narodno spravo in Komisija Vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč vabijo na znanstveno srečanje z naslovom RESNICA IN SOČUTJE, ki bo v ponedeljek, 5. marca 2012 ob 19. uri v dvorani Zavoda sv. Stanislava v Šentvidu.
O TIGR-u na Gimnaziji Želimlje
Ljubljana (20. 2. 2012) – V četrtek, 16. februarja 2012 je bilo na Gimnaziji Želimlje pestro dogajanje pri pouku zgodovine. Želimeljski maturantje so gostili dr. Tatjano Rejec, Alenko Puhar in mag. Renata Podbersiča.
Dr. Rejčeva, žena političnega vodje organizacije TIGR, Alberta Rejca (1899-1976), je z brezhibno zgodovinsko metodo analizirala delovanje TIGR-a in vlogo njenega moža v njem. Poudarila je, da je TIGR edina predvojna in medvojna odporniška organizacija, ki je bila res spontana, svobodna, brez težnje po oblasti – skratka odporniška organizacija, na katero smo lahko po tolikih letih še vedno ponosni. Albert Rejec je bil vseskozi v vodstvu TIGR-a in je po začetnem bojevitem obdobju vpeljal v delovanje te organizacije razumni odpor, ki je upošteval tudi možne fašistične represalije. Rejčeva je opozorila na aktualne poskuse nekaterih posameznikov, ki se želijo polastiti častne tradicije organizacije TIGR.
V uvodnem predavanju je sodeloval tudi zgodovinar mag. Renato Podberšič iz Študijskega centra za narodno spravo, ki je dijakom pregledno predstavil italijansko zgodovino od združitve Italije do konca prve svetovne vojne in zasedbe Primorske. Srečanje je obogatila še publicistka Alenka Puhar, ki je predstavila dramatične začetke TIGR-a. Kljub časovni odmaknjenosti so očitno dileme, ki jih je načela dr. Rejčeva, aktualne tudi za mlade maturante Gimnazije Želimlje, kar se je pokazalo v živahni debati ob koncu predavanja.
Direktorica SCNR sodelovala na predstavitvi 3. Poročila vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč
Ljubljana (17. 2. 2012) – V sredo je v Galeriji Družina potekala predstavitev knjige Poročilo 3 s podnaslovom Resnica in sočutje – prispevki k črni knjigi titoizma, ki ga je pripravila vladna komisija za reševanje vprašanj prikritih grobišč, in katere urednik je Jože Dežman. Na predstavitvi sta poleg Dežmana, sodelovala tudi predsednik SAZU, prof. dr. Jože Trontelj in direktorica SCNR, mag. Andreja Valič Zver.
V knjigi je poleg dokumentarnih prilog tudi več kot dvajset besedil strokovnjakov različnih področij, ki odkrivajo številne novosti in nova strokovna odkritja. Objavljeni so tudi dokumenti, ki govorijo o osebni odgovornosti Josipa Broza – Tita za največji pomor neoboroženih ljudi po drugi svetovni vojni.
Vsebuje tudi poročila o raziskavah morišč in grobišč po Sloveniji, novo poglavje pa odpirajo filozofske, terapevtske in dialoške razprave ter analize spopada med tabuizacijo in detabuizacijo, ki poteka v družbi. Komisija je v predstavitvi poročila zapisala, da so temeljno sporočilo omenjene knjige civilizacijski temelji, ki jih ideološke manipulacije ne morejo zatajiti, razgraditi.
Poudarjajo, da je Poročilo 3 upor proti ideološkim zlorabam preteklosti s tabuji, diskriminacijo, zagovarjanjem zločinov. Knjiga je po mnenju komisije tudi recept za zdravljenje od okužbe s totalitarnim ideologiziranjem, ki je teptalo vest, sočutje, resnico, pravo, človekove pravice in dostojanstvo, saj povezuje strokovne odgovornosti za odkrivanje resnice in profesionalno odgovorno ravnanje pri raziskovanju in urejanju vprašanj, povezanih z zunajsodnimi poboji ter prikritimi morišči in grobišči.
Direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver je poudarila, da bi morala biti poprava krivic, storjenih v prvih letih po drugi vojni, vedno manj politično in ideološka tema, temveč vprašanje pravne države in elementarnega civilizacijskega odnosa do mrtvih. Po njenem mnenju je Huda Jama podobno kot Katin in Goli otok zbirna točka, kjer se lomijo vrednote naše civilizacije. Poudarila je, da je iz Hude Jame samo ena pot, za katero upa, da jo bomo izbrali.
Premiera filma “Gradimo novi svet”
Ljubljana (6. 12. 2012) – V petek, 3. februarja 2012, je bila v Kinodvoru v Ljubljani predstavitev novega dokumentarnega filma “Gradimo novi svet”, režiserja Marka Kobeta. Dokumentarni film razgalja enega največjih tabujev naše polpretekle zgodovine – Goli otok. Zgodovinarji in nekdanji kaznjenci v njem spregovorijo, kako je nastalo in delovalo koncentracijsko taborišče na tem majhnem jadranskem otoku, namenjeno predvsem t.i. informbirojevcem. Pri nastajanju dokumentarnega filma je sodeloval tudi mag. Renato Podbersič, sodelavec SCNR.
V začetku poletja 1949 je tja odpeljal tudi prvi slovenski kontingent. Prvič je v televizijskem intervjuju, objavljenem v tem filmu, svoje spomine opisal Jovo Kapičić, nekdanji general tajne politične policije UDBA in ustanovitelj Golega otoka.
Pred začetkom predvajanja dokumentarnega filma je potekala tudi kratka predstavitev, kjer so sodelovali nekateri protagonisti. Pogovor je vodila novinarka Mojca Mavec, sodelovali so še nekdanji zaporniki na Golem otoku: mag. Andrej Aplenc, Mihael Cenc in Radovan Hrast. Poleg njih je film predstavil še režiser Marko Kobe in zgodovinarja dr. Aleš Gabrič iz INZ in mag. Renato Podbersič iz SCNR.
