Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič v Lepeni o spravi med Slovenci
Ljubljana (30.7.2010) – V teh dneh se direktorica SCNR mag. Andreja Valič udeležuje letnega tabora SDS v Lepeni, kjer je v torek 27.7.2010 predstavila referat “Sprava med Slovenci”. Po njenemmnenju je bilo storjenih nekaj korakov naprej, a še zdaleč ne dovolj.
Predavateljica je uvodoma predstavila delovanje študijskega centra, ki ga je leta 2008 ustanovila Vlada RS, njegova naloga pa je raziskovanje polpretekle slovenske zgodovine, s poudarkom na proučevanju vseh treh totalitarizmov, ki so bili prisotni v slovenskem prostoru: fašizma, nacizma in komunizma. Študijski center skuša s svojimi raziskavami in delovanjem dopolniti razumevanje dogodkov polpretekle zgodovine, ki so zaznamovali slovenskega človeka in osvetliti še neraziskane ter pogosto zamolčane teme. Na podlagi raziskav, zbiranja dokumentov, zgodb in spominov iz tistega časa center izdaja tudi številne publikacije na temo slovenske zgodovine 20. stoletja.
Mag. Valičeva je predstavila tudi številne že izvedene, pa tudi nekaj napovedanih projektov študijskega centra, med drugim dogodek, ki ga bodo ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov 23. avgusta 2010 skupaj z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika pripravili v Štanjelu. Osrednji govornik bo znani slovenski pisatelj, tudi sam žrtev totalitarizmov Boris Pahor.
Poleg aktivnosti v Sloveniji, Študijski center veliko sodeluje tudi s podobnimi centri v mednarodnem prostoru, skupaj so pripravili kar nekaj aktivnosti, med drugim so sodelovali tudi na zelo dobro obiskani mednarodni konferenci v Evropskem parlamentu v Bruslju. Mag. Valičeva je ob tem izpostavila pomembno razliko v delovanju študijskega centra v Sloveniji in tistimi v tujini, in sicer sorodni centri v tujini svoje delo v veliki meri lahko opravljajo na podlagi raziskav arhivov, medtem ko se raziskovalci v Sloveniji zaradi odsotnosti arhivov v veliki meri pri svojem delu opirajo na pričevanja žrtev ter drugih soudeleženih v takratnem dogajanju.
Kot eno pomembnejših razlik pri proučevanju totalitarizmov pri nas in v tujini mag. Valičeva vidi tudi dejstvo, da v tujini o teh temah v javnosti poteka strpen, odkrit dialog, medtem ko v Sloveniji takšnega javnega dialoga o teh temah praktično ni. Mag. Valičeva tako meni, da je sprava odvisna od prava in delovanja pravne države; politike, ki bi z ustreznimi političnimi izjavami presegala razlike; izobraževalnega sistema, ki bo vzgajal za demokratično politično kulturo; znanstvenega raziskovalnega dela, ki mu je omogočeno nemoteno proučevanje dogajanja ter splošnih medčloveških odnosov.
Sodelavca SCNR na mednarodni konferenci v Romuniji
Ljubljana (30.7.2010) – V dneh med 20.-26. julijem 2009 sta se sodelavca SCNR Boštjan Kolarič in mag. Renato Podbersič udeležila mednarodne konference v Romuniji z naslovom “Individual and collective destinies in communism”, kjer so razpravljali o načinu uvedbe komunističnega sistema v posameznih vzhodno evropskih državah. Konferenca je potekala v kraju Fagaras.
Pred odhodom na konferenco, ki je trajala med 22.-25. julijem, sta imela dne 21. julija uradni obisk na romunskem Inštitutu za raziskovanje komunističnih zločinov (Institute for Investigation of Communist Crimes and the Memory of Romanian Exile) v Bukarešti. Sprejel ju je direktor dr. Mihail Neamtu in vodja oddelka Cosmin Budeanca.
Spominska slovesnost ob 65 letnici konca 2. svet. vojne v Šentjoštu
Šentjošt (11.7.2010) – V spomin na medvojne in povojne dogodke v idilični vasici Šentjošt nad Horjulom, kjer je bila zaradi revolucionarnega nasilja poleti 1942 ustanovljena tudi prva Vaška straža, je na današnjo drugo julijsko nedeljo potekala sveta maša, ki ji je sledil tudi kulturni program. Slovesnosti se je udeležila tudi direktorica SCNR, mag. Andreja Valič, pri sami organizaciji programa, pa je sodelovala tudi sodelavka SCNR Marta Keršič.
Slovesnost je potekala pred vaško cerkvijo.
Slovesnosti se je udeležila tudi direktorica SCNR, mag. Andreja Valič, navzoča pa sta bila tudi evropski poslanec dr. Milan Zver in nekdanja ministrica za visoko šolstvo Mojca Kucler Dolinar.
Tudi najmlajši so sodelovali…
Uprizoritev igre o povojnih dogodkih v Šentjoštu, ki jo je režirala Marta Keršič.
Še spominska fotka…
Vabilo na letošnjo spominsko slovesnost ob 23. avgustu
Obveščamo vas, da bomo ob letošnjem 23. avgustu – vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov
pripravili
SPOMINSKO SLOVESNOST,
v ponedeljek, 23. avgusta 2010 ob 19. uri,
na gradu Štanjel na Krasu.
Osrednji govornik bo
BORIS PAHOR, slovenski pisatelj iz Trsta.
Organizatorji letošnje slovesnosti Študijski center za narodno spravo, Občina Komen, Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta želimo ob tej priložnosti opozoriti na trpljenje in se spomniti fašističnega preganjanja Slovencev na Primorskem. K temu nas vodita dve pomembni obletnici, in sicer 90. letnica požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu in 80. obletnica bazoviških žrtev.
Vabilo z vsebino in programom večera boste prejeli naknadno.
Vljudno vabljeni, da si ta večer vzamete čas in se udeležite spominske slovesnosti.
Razstava “Boj proti veri in Cerkvi”
V poletnih dneh vabimo v prostore SCNR na ogled razstave “Boj proti veri inj Cerkvi”, ki je od svoje prve postavitve septembra 1997 gostovala že po številnih slovenskih krajih.
Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih med 9. in 13. uro.
Avtorji razstave…
Utrinek z razstave…
Lepo vabljeni!
Odprtje razstav v Šentjoštu nad Horjulom
V soboto, 3. julija 2010 je bila v Možinetovi hiši v Šentjoštu nad Horjulom otvoritev razstav LE VKUP, LE VKUP UBOGA GMAJNA preganjanje kmetov v Sloveniji (1945-1955) in HUDA JAMA možnosti muzeološke predstavitve.
Otvoritev razstave v Šentjoštu, na kateri se je zbralo precejšnje število krajanov.
Na otvoritvi je o preganjanju kmetov spregovoril gospod Ivan Oman, o zavedanju posledic, ki nam jih je zapustil totalitarni komunistični režim pa nekdanja ministrica za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo gospa Mojca Kucler Dolinar.
Nagovor Ivana Omana.
Razstavi sta bili že na ogled v Muzeju novejše zgodovine Slovenije. Razstava o Hudi jami prikazuje slike o najhujšem zločinu vseh časov na ozemlju Republike Slovenije, to je o pomoru velike množice vojnih ujetnikov in civilistov konec maja in v začetku junija 1945. Žrtve so bile pobite na krut način v strašljivem okolju. Umetniške slike o Hudi jami, predstavljene na razstavi so delo akademske slikarke Margarite Marie Dolinar, Slovenke rojene v Argentini.
Mojca Kucler Dolinar.
Druga razstava predstavlja povojno preganjanje kmetov. Med socialnimi skupinami, ki so utrpele najhujše posledice vojne, državljanske vojne in razrednega boja, so bili kmetje posebej izpostavljeni. Slovensko podeželje je že med 2. svetovno vojno utrpelo izredne izgube prebivalstva in premoženja. Po 2. svetovni vojni so na območjih, kjer se je podeželsko prebivalstvo vključilo v protikomunistični upor, zmagovalci pobili tisoče mož in fantov, zaplenili številna imetja in se znašali na sorodniki umorjenih; ti so doživljali dolgoletno izkoriščanje, zatiranje in diskriminacijo. Revolucionarni program spremembe lastniških razmerij je prizadel kmetijstvo z agrarno reformo in zemljiškim maksimumom. Ropanje kmetov se je nadaljevalo z obveznimi odkupi, obdavčenjem in za kmeta neugodno cenovno politiko … Nad kmete je najhujša ofenziva prišla v času kolektivizacije po letu 1949 in je trajala do srede petdesetih let, in sicer z ideološkimi pritiski, nasiljem in stalinističnimi političnimi procesi. Kmečko prebivalstvo je v mnogih primerih na lastni koži občutilo tudi posledice boja proti veri in cerkvi. Podeželje je prizadela tudi agresivna deagrarizacija (Jože Dežman). Možen je tudi ogled dveh video filmov o pričevalcih – preganjanih kmetih in o izkopavanjih v Hudi jami.
Odprtje razstave.
Razstava bo odprta od sobote 3. julija do nedelje 11. julija 2010 (kontakt 041 982 860).
Spominska slovesnost v Kočevskem Rogu 2010
V nedeljo, 4. julija 2010, je bila v Kočevskem rogu pri grobišču pod Krenom obletna spominska maša in slovesnost za pobite domobrance in druge žrtve revolucionarnega nasilja.
Slovesnost je vodil ljubljanski nadškof in metropolit msgr. dr. Anton Stres. Nadškof je med nagovorom dejal, da je bilo v obdobju dvajsetih let od prve spravne slovesnosti leta 1990, odkritih in ugotovljenih več sto drugih večjih ali manjših množičnih grobišč, med njimi posebej pretresljivo pred dobrim letom odkrito morišče v rovu sv. Barbare v Hudi jami. Poudaril je, da sprava ni enkratno dejanje, ampak proces, ki mora narediti več korakov, med njimi so neizogibni brezpogojna privrženost resnici, zadoščenost pravici in odpuščanje.
Kočevski rog je bil vrsto let sinonim za povojne množične pomore na Slovenskem, čeprav posamezna grobišča na njegovem območju do demokratičnih sprememb konec 80. let 20. stoletja javnosti niso bila znana.
Povojna jugoslovanska in slovenska oblast sta Kočevski rog izbrali za kraj, kjer so maja in junija 1945 skrivaj pobili več tisoč nasprotnikov partizanskega oziroma komunističnega tabora, med njimi velik del slovenskih domobrancev, ki jih je britanska vojska med 27. in 31. majem 1945 iz zbirnega taborišča v Vetrinju pri Celovcu vrnila v Slovenijo in izročila Jugoslovanski armadi. Iz taborišča v Šentvidu nad Ljubljano so zatem Hrvate, Srbe, Slovence in druge jetnike z vlaki odpeljali do Kočevja, od tam pa s tovornjaki do Kočevskega roga, kjer so jih pomorili in zmetali v brezna. Najbolj znani grobišči sta Jama pod Krenom in Jama pod Macesnovo gorico.
Premier slovenske vlade Borut Pahor je na slovesnosti sodeloval s krajšim nagovorom. Ob grobišču jame Pod Krenom je pred začetkom slovesnosti položil venec.
V kulturnem delu slovesnosti, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza je sodelovalo več govornikov, osrednji govornik pa je bil urednik Zaveze Justin Stanovnik. S svojim bogatim besedilom je sočutno nagovoril udeležence v Kočevskem rogu, ki ob njegovih besedah niso ostali ravnodušni.
Spominske slovesnosti so se s Študijskega centra za narodno spravo udeležile Mirjam Jurjevčič, Marta Keršič in Jelka Piškurić. Številnim udeležencem so ponudile publikacije, ki jih izdaja Študijski center za narodno spravo in jim razdelile kratke predstavitvene liste z vsebinskim povzetkom izdanih publikacij.
Direktorica SCNR na sestanku z direktorico Euroclia
Ljubljana (5.7.2010) – Direktorica SCNR mag. Andreja Valičev se je v Bruslju na delovnem sestanku srečala z izvršno direktorico EVROPSKE ZVEZE UČITELJEV ZGODOVINE EUROCLIO gospo Joke van der Leeuw Roord. Pogovarjali sta se o skupnih mednarodnih izobraževalnih projektih o totalitarizmih 20. stoletja.
Srečanje je potekalo v sproščenem in ustavrjalnem vzdušju.
EUROCLIO, ki ima svoj sedež v Haagu, združuje učitelje zgodovine iz 46 držav. V sodelovanju s Svetom Evrope in Evropsko unijo organizira in vodi mnoge pomembne izobraževalne projekte s področja zgodovine.
Srečanje mag. Valičeve z Joke van der Leeuw Roord v Bruslju.
Direktorica SCNR na predstavitvi knjige Marta Laara “Moč svobode”
V Evropskem parlamentu je potekala predstavitev knjige nekdanjega estonskega premierja Marta Laara. Knjiga z naslovom Moč svobode, Centralna in Vzhodna Evropa po letu 1945 (The power of freedom, Central and Eastern Europe after 1945) analizira prehod iz komunističnega režima v demokracijo v tem delu Evrope. Opiše tudi različne oblike tranzicije iz enega v drug sistem v posameznih državah.
Predstavitev knjige…
Knjiga avtorja, ki je tudi sam igral pomembno vlogo pri padcu komunizma, govori predvsem o zmagi svobode in demokracije nad strahom in zatiranjem.
Poleg avtorja sta knjigo predstavila še evropski poslanec iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) György Schöpflin in predsednik EPP Wilfried Martens. Predstavitve se je udeležilo še mnogo drugih uglednih političnih in znanstvenih osebnosti, med njimi tudi evrospki poslanec dr. Milan Zver in direktorica Centra za Narodno Spravo mag. Andreja Valič.
Na sliki iz leve proti desni: mag. Andreja Valič, dr. Milan Zver in nekdanji estonski premier Mart Laar.
Ob tej priložnosti je Zver podaril Wilfriedu Martensu in Martu Laaru svojo knjigo z naslovom From the edge to the triumph in the European elections.
Direktorica SCNR mag. Andreja Valič se je pogovarjala med drugim z Laarom Martom in evropskimi poslanci: Tokesem – ki je nedavno postal podpredsednik evropskega parlamenta (na fotki), Tunne Kelamom, Schoepflinom (Gyoergy Schoepflin prihaja iz Madžarske, Fidesz, EPP, nekdanji profesor na Jean Monnet U).
Mag. Andreja Valič z oporečniškim kitajskim reporterjem dr. Lixin Yangom.
Udeležba na dogodku je bila zelo velika, prevladovali so predvsem mladi.
Direktorica SCNR na sprejemu ob Dnevu državnosti v Bruslju
Bruselj (17.2010) – Ob nedavnem slovenskem državnem prazniku, Dnevu državnosti, je potekal slavnostni sprejem tudi v Bruslju. Organizirali so ga trije slovenski diplomati: Anita Pipan, slovenska veleposlanica v Belgiji, Igor Senčar, stalni predstavnik Slovenije pri EU in Božo Cerar, stalni predstavnik Slovenije pri Natu. Sprejema se je med drugimi udeležila tudi direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič.
Na sliki iz desne proti levi: veleposlanica Anita Pipan, Stalni Predstavnik Igor Senčar s spremljevalko, direktorica SCNR mag. Andreja Valič, Stalni Predstavnik Božo Cerar s spremljevalko
