Evropsko državljanstvo – Bremena in priložnosti preteklosti
Ljubljana (3. 1. 2012) – V Centru Evropa v Ljubljani je v sredo, 14. decembra 2011, potekalo tretje srečanje Akademskega foruma. Predavateljici mag. Andreja Valič Zver (SCNR) in dr. Agata Fijalkowski (Lancaster University) sta predstavili evropsko državljanstvo z vidika bremen in priložnosti preteklosti.
Mag. Andreja Valič Zver meni, da so totalitarizmi pustili posledice, njihova zapuščina pa se kaže v poškodovani mentaliteti ljudi. Meni tudi, da ni mogoče zanikati tragične preteklosti vzhodnega bloka, vendar se Zahodna Evropa ne zaveda trpljenja v evropskih državah, ki so bile pod komunizmom. Direktorica Študijskega centra za narodno spravo meni, da je spravo mogoče doseči s politiko, pravom in zgodovino.
Dr. Agata Fijalkowski, profesorica prava na Lancasterski univerzi v Veliki Britaniji je predstavila izkušnjo Poljske po padcu komunističnega sistema in njihov način obsodbe komunističnega režima. Poudarila je tudi pomembnost reorganizacije poljskega sodstva pri demokratizaciji Poljske.
Sodelavci SCNR smo se poklonili spominu na Vaclava Havla
Ljubljana (20. 12. 2011) – Ob smrti nekdanjega predsednika Češke republike in borca proti totalitarnemu komunističnemu režimu, Vaclava Havla smo se sodelavci Študijskega centra za narodno spravo, poklonili spominu velike osebnosti. Na veleposlaništvu Češke republike v Ljubljani smo se vpisali v žalno knjigo in izrazili obžalovanje ob izgubi borca za človekove pravice, svobodo in demokratično Evropo.
Direktorica SCNR mag. Andreja Valič Zver se vpisuje v žalno knjigo.
Zapis v žalno knjigo.
Sveče in vrtnice pred vhodom na češko veleposlaništvo v RS.
Predstavitev knjige prof. dr. Edvarda Kovača Park spomina Teharje
Ljubljana (20. 12. 2011) – V četrtek 15. decembra 2011 je bila v prostorih knjigarne Celjske Mohorjeve v Ljubljani predstavitev knjige prof. dr. Edvarda Kovača Park spomina Teharje, monografije o spominskem kompleksu arhitekta Marka Mušiča, ki je izšla pri SAZU. Na predstavitvi so sodelovali predsednik SAZU akad. dr. Jože Trontelj, prof. dr. Edvard Kovač in prof. dr. Fedja Košir.
Po besedah dr. Trontlja delo izraža spoštovanje do tisočih žrtev medvojne in povojne morije ter totalitarnih režimov preteklega stoletja, hkrati pa tudi do mojstra, ki je oblikoval ta monumentalni sakralni prostor, arhitekta akademika Marka Mušiča. Knjiga ne posega v vprašanje krivde ali zadoščenja, ampak je napisana “v mehkem jeziku sočutja, brez besedice grenkega obsojanja, a z vse prežemajočim humanizmom in spoštljivo ljubeznijo.” “Kdor bo odprtega srca vzel to knjigo v roke, ne bo do te tragedije in njenih žrtev nikoli več ravnodušen. Ravnodušnost bi bila nadaljevanje hudodelstva,” je sklenil dr. Trontelj. Kajti v senci utišanega spomina narod ne more zaživeti srečne in sproščene prihodnosti.
Dr. Kovač je poudaril, da se Mušič v zasnovi parka ne razkrije samo kot vrhunski arhitekt, ampak tudi kot veliki humanist in človek z občutkom za sveto. Spominski park ne pomeni samo spomina, ampak nas etično zaznamuje, zato potrebuje tudi monumentalnost, ki ga predstavljajo prostor svetega z vhodnim portalom, prostor tišine, ki s stezo tišine pelje do osrednjega spominskega obeležja, do mogočnega venca zmage, žrtvenega oltarja in kripte. Kot pravi dr. Kovač so to močni simboli, “kjer upanje zmaguje na trpljenjem, kjer ljubezen daritve prežene sovraštvo in smrt in kjer odsotnost ali nevidnost človeških ostankov kliče k etični dolžnosti ohranjanja spomina na pokojne.” Arhitekt dr. Fedja Košir je zbranim s pomočjo slikovnega materiala razčlenil “stvaritev drugega arhitekta”. Med drugim je opozoril na osrednje obeležje, ki ponazarja trnovo krono in smrt, pa tudi večnost, ki jo označuje simbolna črka omega.
Predstavitev se je končala z željo, da bo v prihodnosti spominski park Teharje končno zaživel v obsegu, ki ga je načrtoval Mušič. Park namreč zaradi pomanjkanja sredstev ni v celoti dokončan. V zasnovi parka sta ostala nerealizirana kostnica in vrt vrnjenih imen. Ta bi bil namenjen vsem pokojnim, katerih ostanki so posejani po Sloveniji, da bi se jim na tem kraju “vrnilo osebno ime in s tem priznanje, da so bili ljudje”, je poudaril dr. Kovač. Nerealizirana ostaja tudi zamisel o sprehajalni poti s križevim potom, ki bi vodila do cerkvice svete Ane, od koder se je nekoč oglašal zvon, ki je bil trpečim v tolažbo.
Konferenca v Litvi
Ljubljana (6. 12. 2011) – Med 28.-29. novembrom 2011 je v Vilniusu v Litvi potekala mednarodna konferenca z naslovom “History and Memory. The Soviet Past – 1953-1990″, ki sta se je med drugimi udeležila tudi mag. Renato Podbersič in Boštjan Kolarič iz SCNR. Pred začetkom konference sta imela 27. novembra srečanje z litovskimi kolegi in ogled Muzeja KGB (The Museum of Genocide Victims), ki so ga odprli leta 1992.
Nekdanji zapor sovjetske tajne službe KGB v Vilniusu, danes spremenjen v zelo obiskan muzej.
Mednarodna konferenca je potekala v parlamentu Republike Litve v okviru projekta “History and Memory”, ki ga podpira Evropska komisija, organizirala pa jo je litovska “International Commission for the Evaluation of the Crimes of Nazi and Soviet Occupation Regimes in Lithuania”. Na konferenci sta sodelavca SCNR predstavila tudi svoja referata z naslovom “Communism in Slovenia – Historical Perspective” (Podbersič) in “Crimes Committed by Yugoslav Communist Regime – Legal Perspective” (Kolarič).
Del udeležencev konference; litovski parlament.
Družinska zgodba – projekt na Gimnaziji Kranj
Ljubljana (25.11.2011) – V sredo, 16. novembra 2011 so sodelavke Študijskega centra za narodno spravo Jelka Piškurić, Mirjam Dujo Jurjevčič in Marta Keršič izvedle drugi del projekta Družinska zgodba – izkušnja intervjuja. Projekt so izvedle v dveh oddelkih prvih letnikov pri pouku zgodovine, v katerih poučuje prof. Nina Zupan Šorli. V prvem delu so dijakom spregovorile o pomenu pričevanj za zgodovinsko stroko, o tehnični opremi, ki je potrebna za izpeljavo snemanj in o navajanju virov, ki jih pri delu uporabljajo. Pokazale so jim posnetke video pričevanj, ki so jih posneli s kamero na Študijskem centru za narodno spravo.
Dijaki so dobili nalogo, da v svojem domačem okolju poiščejo osebo, ki jim je pripravljena spregovoriti o svoji preteklih doživetjih. Opravili so zapis in ga opremili z dodatnim dokumentacijskim gradivom ali fotografijami. Zgodbo so postavili v določeno zgodovinsko obdobje in tudi o tem času zapisali nekaj najbolj značilnih okoliščin. Naslovi in vsebine zgodb so zelo zanimivi. Govorijo o času prve svetovne vojne in soški fronti, o časih med drugo svetovno vojno in po njej, o taboriščih Gonars, Jasenovac, Dachau, o krutih družinskih dogodkih, ki so za vedno zaznamovali mnoge posameznike, o izgubah premoženja ob nacionalizaciji, o preživelih Slovencih iz ladje Titanik, o potresih, prvem pristanku na Luni, o osamosvojitveni vojni za Slovenijo in še čem.
V drugem delu projekta je delo potekalo po skupinah. Dijaki so odgovarjali na zastavljena vprašanja, hkrati so si izmenjali vsebine zgodb, ki so jih zapisali. Nazadnje je vsaka skupina eno zgodbo predstavila pred razredom. Vse zbrane zgodbe bodo predstavljene v razrednem zborniku, ki ga lahko dijaki ob priliki predstavijo tudi ostali šolski skupnosti.
Dijaki so delo zares izvrstno opravili in tudi sami potrdili, da je bilo delo zanje izobraževalno in vzgojno, saj so odstrli delček preteklosti svojih domačih in na ta način bolje spoznali obdobje, v katerem so odraščali njihovi stari starši, pradedki, prababice in ostali sorodniki.
ZGODOVINA V AKCIJI: PROJEKT SPOMENIK V SLOVENIJI
EUROCLIO, Evropsko združenje učiteljev zgodovine (http://www.euroclio.eu/site/index.php), je svojim članicam poslalo obvestilo o vzorčnem primeru zgodovine v akciji. Gre za projekt Spomenik, katerega nosilec je Jim Kosem, pri njem pa aktivno sodeluje tudi Študijski center za narodno spravo. Spomenik razkriva zgodbe ljudi, ki so bili pobiti po drugi svetovni vojni v množičnih grobiščih, ki se nahajajo po Sloveniji. Z uporabo internetne in mobilne tehnologije omogoča spoznavanje slovenske polpreteklosti, in je kot tak primer inovativnega pristopa k poučevanju zgodovine. Obiskovalci lahko z aktivno vključitvijo tudi sooblikujejo Spomenik. “Tako 80-letnik kot 15-letnik lahko pokliče telefonsko številko in posluša – zato smo razvili telefonsko in internetno infrastrukturo, ki obiskovalcu nudi možnost, da na prizorišču povojnih pobojev pokliče telefonsko številko in posluša zgodbo preživelega ali sorodnika žrtve,« je povedal Jim Kosem.
Projekt Spomenik je nastal v sodelovanju s Pervasive Monuments (http://horizon.ac.uk) in Horizon Digital Economy Research (http://horizon.ac.uk). Projekt je bil predstavljen na mednarodnih znanstvenih konferencah in javni tribuni v Evropskem parlamentu z naslovom »Kaj mladi Evropejci vedo o totalitarizmih«. Več informacij o projektu Spomenik lahko dobite na spletni strani Študijskega centra za narodno spravo http://www.scnr.si/index.php?s=spomenik in na http://halfman.com/works/spomenik/.
EUROCLIO je Evropsko združenje učiteljev zgodovine. Ker je zgodovina močno mobilizacijsko sredstvo v družbi, Euroclio spodbuja poučevanje zgodovine, ki bo krepilo stabilnost, demokracijo in kritično razmišljanje pri evropskih državljanih. Zavzema se za vključevanje različnih pogledov v poučevanje zgodovine ter za medsebojno spoštovanje in toleranco. Euroclio zastopa 77 članic iz 49, večinoma evropskih držav ter združuje v mrežo najmanj 25.000 učiteljev zgodovine.
Študijski center za narodno spravo
Tivolska 42
1000 Ljubljana
Study Centre for National Reconciliation
Tivolska 42
SI-1000 Ljubljana
T: ++ 386 (0)1 230 67 00
F: ++ 386 (0)1 230 67 10
Evropsko državljanstvo – Bremena in priložnosti preteklosti
Predavanje bo v sredo 14. decembra 2011 ob 17:00 v Centru Evropa v Ljubljani.
Predavateljici: mag. Andreja Valič Zver (SCNR) in dr. Agata Fijalkowski (Lancaster University)
Vsebina predavanja
Tretje srečanje Akademskega foruma bo obravnavalo evropsko državljanstvo z vidika bremen in priložnosti preteklosti. Demokratične spremembe leta 1989 in 1990 v Srednji in Vzhodni Evropi ostajajo prelomni dogodek. Poganjanja za okroglo mizo na Poljskem in kasnejše skoraj demokratične parlamentarne volitve v juniju 1989, ko so Poljaki izvolili večinoma ne-totalitarne kandidate, so utrli pot demokratičnim gibanjem na vseh koncih Srednje in Vzhodne Evrope. Nekaj mesecev kasneje po poljski okrogli mizi, nekega hladnega novembrskega popoldneva pred dvajsetimi leti, so tudi prebivalci vzhodnega Berlina zbrali pogum in pričeli rušiti berlinski zid. Akademski forum bo tako v bremenih zgodovinskih izkušenj iskal priložnosti za razvoj demokratičnih družb Srednje in Vzhodne Evrope.
Razstava »Padec železne zavese«
Ljubljana (17. 11. 2011) – Ob češkem državnem prazniku Dnevu borbe za svobodo in demokracijo je v sredo 16. 11. zvečer na Študijskem centru za narodno spravo v sodelovanju z veleposlaništvom Češke republike potekalo odprtje razstave z naslovom PADEC ŽELEZNE ZAVESE, ki prikazuje prevzem komunistične oblasti na Češkem v letih 1945 – 48, utrinke varovanja s češke meje proti zahodu v letih 1949 -1989 in dogodke ob padcu berlinskega zidu in t.i. žametno revolucijo, ki je povzročila padec komunističnega režima.
Razstavo je odprl veleposlanik Češke republike v RS njeg. eksc. Petr Voznica, uvodni pozdrav pa je imela direktorica SCNR mag. Andreja Valič Zver, ki je izpostavila tako vzorno sodelovanje Študijskega centra s češkim veleposlaništvom kot tudi s sorodnimi češkimi institucijami.
Razstava bo odprta od 16. novembra 2011 do 2. decembra 2011, vsak dan od 10. do 12. ure in po dogovoru.
»TIGR NA RAZPOTJU: STRELJATI ALI NE STRELJATI?«
Ljubljana (15. 11. 2011) – Študijski center za narodno spravo je pripravil srečanje z dr. Tatjano Rejec, avtorico več del o organizaciji TIGR, med drugim odmevne knjige Partija in tigrovci ter soprogo Alberta Rejca, političnega vodje tigrovcev. Naslov srečanja je bil »TIGR NA RAZPOTJU: STRELJATI ALI NE STRELJATI?«, na njem pa je dr. Tatjana Rejec spregovorila predvsem o psiholoških značilnostih vodilnih tigrovcev. Razgovor je vodila publicistka in pisateljica Alenka Puhar.
Dr. Tatjana Rejec in Alenka Puhar.
Uvodno besedo je podal mag. Renato Podbersič.
Udeležence je pozdravila tudi direktorica SCNR, mag. AndrejaValič Zver.
Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili predavanju.
Ekumensko bogoslužje v spomin na žrtve vojn v Črni vasi pri Ljubljani
Ljubljana (15. 11. 2011) – V župnijski cerkvi sv. Mihaela na Barju v Črni vasi pri Ljubljani je v petek 11. novembra 2011 potekalo spominsko ekumensko bogoslužje ob dnevu spomina na žrtve vojn, ki je letos v Sloveniji potekalo prvič, pobudo zanj pa je dal veleposlanik Republike Češke Petr Voznica. Dogodek je potekal ob obletnici razglasitve konca prve svetovne vojne, ko se na simboličen način spominjamo na žrtev vseh vojn. Organizirali so ga veleposlaniki Češke Republike, Republike Avstrije, Madžarske Republike in župnije Ljubljana – Barje.
Pri ekumenskem bogoslužju so sodelovali župnik župnije Ljubljana – Barje gospod Edi Strouhal, ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Anton Jamnik, mufti Islamske skupnosti v RS dr. Nedžad Grabus, protojerej Srbske pravoslavne Cerkve Peran Bošković, škof Evangeličanske Cerkve mag. Geza Erniša, predsednik Judovske skupnosti Aleksander Caran ter dekan diplomatskega zbora in apostolski nuncij v RS msgr. dr. Juliusz Janusz. Sodelovali so tudi predstavniki garde Slovenske vojske in Vojaškega vikariata. Slovesnosti se je udeležila tudi ministrica za obrambo RS dr. Ljubica Jelušič.
»Današnje bogoslužje je priložnost, da se spomnimo vseh, ki so umrli v vojnah, ki so močno zaznamovale 20. stoletje. Spominjamo se tudi vseh, ki so na kakršenkoli način trpeli in bili preizkušani, hkrati pa prosimo za mir, odpuščanje, spravo in medsebojno spoštovanje, ki v dialogu in demokratičnih oblikah danes išče rešitve za reševanje konfliktov v evropski skupnosti pa tudi širše po svetu,« je povedal škof msgr. dr. Anton Jamnik.
Bogoslužju je sledila sveta maša, ki jo je daroval apostolski nuncij v Republiki Sloveniji msgr. dr. Juliusz Janusz. Po končani sveti maši so predstavniki verskih skupnosti, diplomatskega zbora in Ministrstva za obrambo položili vence k Pomniku 1991 na ljubljanskih Žalah. Iz Študijskega Centra za narodno spravo sta se spominskega ekumenskega bogoslužja in svete maše udeležili Marta Keršič in Jelka Piškurić.
