Študijski center za narodno spravo sodeloval na znanstvenem srečanju ob spominu na holokavst
Ljubljana (27. 1. 2012) – Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je v Univerzitetni knjižnici Maribor potekalo znanstveno srečanje “Vsako leto eno ime – Preganjanje Judov na območju okupirane Jugoslavije 1941-1945 in slovenski pravičnik Andrej Tumpej”. Srečanje je organiziral Center judovske kulturne dediščine sinagoga Maribor, ki ga vodi dr. Marjan Toš. Na znanstvenem srečanju je sodeloval tudi mag. Renato Podbersič, sodelavec SCNR. Predstavil je referat “Junaki in žrtve: o avstro-ogrskih častnikih judovskega rodu, ki so trpeli med holokavstom”.
Mag. Renato Podbersič med podajanjem referata.
Veliko zanimanje za predavanje.
Znanstveno srečanje pod naslovom “Šoa – spominjamo se” sodi v okvir prireditev na Slovenskem ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta. Leta 2005 je namreč Generalna skupščina OZN datum osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, 27. januar 1945, razglasila za mednarodni dan spominjanja na žrtve holokavsta. Slovenija je začela ta dan uradno obeleževati leta 2008.
Dr. Marjan Toš je predstavil slovenskega pravičnika Andreja Tumpeja, duhovnika-lazarista, ki je v Beogradu med drugo sv. vojno rešil tri pripadnice judovske družine Kalef.
Konferenca v Litvi
Ljubljana (6. 12. 2011) – Med 28.-29. novembrom 2011 je v Vilniusu v Litvi potekala mednarodna konferenca z naslovom “History and Memory. The Soviet Past – 1953-1990″, ki sta se je med drugimi udeležila tudi mag. Renato Podbersič in Boštjan Kolarič iz SCNR. Pred začetkom konference sta imela 27. novembra srečanje z litovskimi kolegi in ogled Muzeja KGB (The Museum of Genocide Victims), ki so ga odprli leta 1992.
Nekdanji zapor sovjetske tajne službe KGB v Vilniusu, danes spremenjen v zelo obiskan muzej.
Mednarodna konferenca je potekala v parlamentu Republike Litve v okviru projekta “History and Memory”, ki ga podpira Evropska komisija, organizirala pa jo je litovska “International Commission for the Evaluation of the Crimes of Nazi and Soviet Occupation Regimes in Lithuania”. Na konferenci sta sodelavca SCNR predstavila tudi svoja referata z naslovom “Communism in Slovenia – Historical Perspective” (Podbersič) in “Crimes Committed by Yugoslav Communist Regime – Legal Perspective” (Kolarič).
Del udeležencev konference; litovski parlament.
Direktorica SCNR, mag. Andreje Valič Zver pozdravila udeležence mednarodne konference »Možnosti in pomen sprave«
Ljubljana (4. 11. 2011) – V dneh od 3. do 6. novembra 2011 je v Celju in v Ljubljani v organizaciji Teološke fakultete Univerze v Ljubljani in pod okriljem Evropske akademije znanosti in umetnosti Salzburg potekala mednarodna znanstvena konferenca z naslovom MOŽNOSTI IN POMEN SPRAVE. V okviru te konference je v petek, 4. novembra 2011 v veliki predavalnici Teološke fakultete, Poljanska 4, Ljubljana s pozdravnim govorom nastopila tudi direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič Zver.
Pozdravni nagovor mag. Andreje Valič Zver, direktorice Študijskega centra za narodno spravo
Nameni in cilji konference so znanstveno poglobiti razumevanje sprave, saj je znanstvena vednost o spravi eden glavnih in potrebnih dejavnikov, ki lahko pomaga pri njenem dejanskem uresničevanju in dogajanju, tako na osebni kot tudi na družbeni ravni.
Predvajanje govora evropske poslanke ge. Sandra Kalniete.
Tematika je izredno tehtna in aktualna. Slovenska, evropska in svetovna daljna in bližnja zgodovina, kot tudi sedanjost sta polni nasilja, krivic, zločinov in iz njih izhajajočih resentimentov. Tovrstni pojavi bodo do določene mere neizogibni tudi v prihodnosti. Zločinov, trpljenja in krivic ni mogoče poravnati niti pozabiti. Storjena škoda in zlo močno ogrožata kakovost življenja posameznika, skupine ali družbe, ogrožata stabilnost družbe in lahko negativno vplivata na njen nadaljnji razvoj. Neporavnano in nepredelano trpljenje ter zlo sta faktorja, ki lahko rodita nove zločine, novo nasilje in krnita uresničevanje sočutja, vživljanja v drugega, dialog z drugim, sprejemanje drugega, solidarnost in ne nazadnje pravičnost. Vse to so bistveni izvori in dejavniki miru v družbi.
V imenu Evropskega parlamenta se je otvoritve konference na Teološki fakulteti udeležil tudi evropski poslanec dr. Milan Zver.
Profesorja Janez Juhant in Bojan Žalec sta predstavila knjigo Izvor odpuščanja in sprave: človek ali Bog? Spravni procesi in Slovenci.
Knjiga Izvor odpuščanja in sprave: človek ali Bog? Spravni procesi in Slovenci.
Srečanje Izvršnega odbora Evropske platforme spomina in vesti
Ljubljana (20. 10. 2011) – V prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju je včeraj potekalo prvo srečanje članov Izvršnega odbora Evropske platforme spomina in vesti, ki je bila uradno ustanovljena 14. oktobra 2011 v Pragi. Med štiri člane IO Platforme je bila izvoljena tudi direktorica SCNR mag. Andreja Valič Zver, poleg nje pa še Siegfried Reiprich iz Nemčije, Pawel Ukielski iz Poljske in Szolt Szilagyi iz Romunije. Predsednik Platforme je postal Göran Lindblad iz Švedske, njena izvršna direktorica pa Neela Winkelmannova iz Češke.
Na prvem srečanju se je članom IO pridružil podpredsednik Evropskega parlamenta László Tőkés, ki je pozdravil uradno ustanovitev Platforme in ponovno zagotovil podporo njenemu delovanju. Sestanka se je udeležila tudi direktorica SCNR, mag. Andreja Valič Zver.
“Ni sprave brez iskanja resnice” – evropska konferenca v “Spomin na zločine totalitarnih režimov v Evropi”
Ljubljana (20. 10.2011) – V Evropskem parlamentu je včeraj popoldne potekala javna tribuna z naslovom “Spomin na zločine totalitarnih režimov v Evropi”. Tribuno je organizirala politična skupina Evropske ljudske stranke (ELS), med govorci pa je bil tudi poslanec slovenskega Državnega zbora, dr. Vinko Gorenak. Tribuna je bila posvečena poročilu Evropske komisije: Spomin na zločine totalitarnih režimov v Evropi. Na tribuni sta med drugimi nastopila tudi podpredsednik Evropskega parlamenta, László Tőkés, in predsednica parlamentarnega odbora za kulturo in izobraževanje, Doris Pack. Srečanja sta se udeležili tudi dr. Romana Jordan Cizelj, evropska poslanka iz Slovenije in mag. Andreja Valič Zver, direktorica slovenskega Študijskega centra za narodno spravo.
VIDEO: PRISPEVEK O KONFERENCI.
Govorci so odgovarjali na tri vprašanja: Kakšna je obstoječa zakonodaja, ki obravnava spomin na dejanja totalitarnih režimov?, Kaj lahko naredimo za ohranjanje spomina na ta dejanja? in Kako zaščititi arhivsko gradivo, ki priča o obdobju totalitarizmov?
Iz Slovenije je na srečanju nastopil dr. Vinko Gorenak, poslanec SDS v DZRS in predsednik Odbora za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje. Predstavil je problematiko dostopa do arhivov nekdanje tajne policije v Sloveniji in zaplete na tem področju v zadnjih letih in med drugim poudaril: “Slovenija svoje nekdanje politične policije (Službe državne varnosti) leta 1991 ni ukinila, temveč je število njenih uslužbencev znižala iz okoli 700 na okoli 300. Službo je preoblikovala v klasično obveščevalno službo (današnja SOVA), zadržala pa stare kadre. To se danes kaže kot napaka, saj so se nekdanji miselni vzorci delovanja zato ohranili vse do danes.”
Evropska zgodovina dvajsetega stoletja je skupna dediščina vseh Evropejcev, obenem pa je to ena od tem, ki deli prebivalce evropskih držav. Do sprave v Evropi je možno priti le z dialogom in iskanjem resnice o preteklih dogodkih, so se strinjali udeleženci javne tribune. Temu bo posvečeno tudi delovanje Evropske platforme spomina in vesti, ki je bila ob prisotnosti in podpori predsednikov poljske, češke in madžarske vlade ustanovljena 14. oktobra 2011 v Pragi.
Mag. Andreja Valič Zver z Aristotelisom Gavrilidiasom iz Evropske komisije ter Carlosom Closa Montero, avtorjem Španskega poročila, na temelju katerega je decembra 2010 EK pripravila poročilo o spominu na totalitarne režime.
V Pragi uradno ustanovljena Platforma evropskega spomina in vesti
Ljubljana (17. 10. 2011) – V petek, 14. oktobra 2011 so v Pragi direktorji enaindvajsetih partnerskih inštitutov in organizacij, specializiranih za raziskovanje totalitarne zgodovine, iz trinajstih evropskih držav, podpisali ustanovni dokument Platforme evropskega spomina in vesti. Študijski center za narodno spravo, pod vodstvom direktorice mag. Andreje Valič Zver, je bil eden izmed podpisnikov Platforme. Na predlog poljske, nemške, madžarske in romunske delegacije je bila direktorica Valičeva izvoljena v petčlanski Izvršilni odbor Evropske platforme; predsednik Platforme je postal Šved Göran Lindblad, izvršna direktorica pa Čehinja dr. Neela Winkelmanova.
Slovesnost, ki je potekala pod pokroviteljstvom in v prisotnosti predsednika vlade Republike Češke Petra Nečasa, predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana in predsednika poljske vlade Donalda Tuska, je bil vzporeden dogodek na vrhu predsednikov vlad Višegrajske skupine.
V prisotnosti predsednika vlade Republike Češke Petra Nečasa, predsednika madžarske vlade Viktorja Orbana in predsednika poljske vlade Donalda Tuska direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič Zver podpisuje pristop v Evropsko platformo spomina in vesti.
Ustanovitev Platforme evropskega spomina in vesti je 2. aprila 2009 podprl Evropski parlament z Resolucijo o evropskem zavedanju in totalitarizmih. Resolucija je vključevala zahtevo po ustanovitvi Platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotavljala podporo za mreženje in sodelovanje med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za preučevanje totalitarne zgodovine, za ustanovitev skupnega evropskega dokumentacijskega centra ter postavitev obeležja žrtvam vseh totalitarnih režimov.
Člani Izvršnega odbora Evropske platforme (od leve proti desni): Siegfried Reiprich iz Nemčije, Göran Lindblad iz Švedske, mag. Andreja Valič iz Slovenije, Pawel Ukielski iz Poljske in Szolt Szilagyi iz Romunije.
Novembra 2008 je bila ustanovljena stalna delovna skupina Platforme evropskega spomina in vesti, kot skupna iniciativa češke vlade in Inštituta za študij totalitarnih režimov, ki je koordiniral delo delovne skupine. Slovenski Študijski center za narodno spravo je v delovni skupini vse od njene ustanovitve dalje aktivno sodeloval.
Ustanovitev Platforme evropskega spomina in vesti je 15. junija 2009 podprl Svet Evropske unije za splošne zadeve in zunanje odnose, 9. – 10. junija 2011 pa še Svet EU za zakonodajo in notranje zadeve, ter ga potrdil s sprejetjem Varšavske deklaracije 23. avgusta 2011.
Predstavniki enaindvajsetih nacionalnih institucij, ki so v Pragi uradno ustanovile Evropsko platformo spomina in vesti.
Evropska komisija je v svojem poročilu z naslovom » Spomin na zločine totalitarnih režimov v Evropi« z dne 22. decembra 2010, Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije predstavila Platformo evropskega spomina in vesti kot pomembno evropsko iniciativo. Kot razlaga Evropska komisija, je naloga platforme: »…povezovanje akterjev iz držav članic, vključitev akademskih in neodvisnih raziskovalcev in ekspertov, izmenjava izkušenj, analiz in dobrih praks, promoviranje kolektivnega spomina skozi vzgojno – izobraževalne procese…«.
Že v sredo, 19. oktobra 2011, se članice Evropske platforme spomina in vesti udeležujejo javne tribune v Evropskem parlamentu, ki bo spregovorila o poročilu Evropske komisije o spominu na totalitarne režime.
Mednarodna konferenca z naslovom Gradivo komunističnih tajnih policij in proučevanje preteklosti (“Einsicht durch Einsicht? Die Akten der kommunistischen Geheimpolizeien und die Aufarbeitung der Vergangenheit”)
Ljubljana (21. 9. 2011) – Direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič se je skupaj s sodelavci 14. in 15. septembra 2011 v Berlinu udeležila mednarodne konference z naslovom Gradivo komunističnih tajnih policij in proučevanje preteklosti (“Einsicht durch Einsicht? Die Akten der kommunistischen Geheimpolizeien und die Aufarbeitung der Vergangenheit”). Konferenca je potekala na sedežu Predstavništva Evropske komisije. Organizirali so jo Nemško združenje za vzhodnoevropske študije (Deutsche Gesellschaft für Osteuropakunde e.V.), Urad zveznega pooblaščenca za gradivo nekdanje službe državne varnosti NDR (Die Bundesbeauftragte für die Unterlagen des Staatssicherheitsdienstes der ehemaligen DDR) in Združenje Jugovzhodna Evropa (Südosteuropa-Gesellschaft). Mag. Andreja Valič je na konferenci predstavila prispevek o problematiki dostopa do arhivov nekdanje jugoslovanske tajne politične policije (povezava na referat).
Konferenca je potekala dva dni.
Arhivi nekdanjih tajnih političnih organizacij v vzhodnoevropskih državah predstavljajo obsežne dokaze o delovanju sistema nadzora in preganjanja njihovih državljanov. Po dvajsetih letih od padca komunističnega sistema je vprašanje ohranjenosti arhivov in dostopa do gradiva še vedno zelo občutljiva tema v državah naslednicah. Veliko ljudi želi informacije o krivicah, ki so se jim zgodile. Raziskovalci si prizadevajo za nova znanstvena spoznanja o delovanju komunističnega totalitarnega režima. Poleg tega dostop do arhivov tajnih političnih policij omogoča transparentno delovanje javnih institucij, saj lahko prikaže vpletenost visokih javnih uslužbencev v aparat tajnih policij. Namen konference je bil prikazati proces odpiranja in dostopnosti arhivov tajnih političnih policij.
Udeležence so uvodoma pozdravili vodja predstavništva Evropske komisije v Nemčiji Matthias Petschke, predsednica Nemškega združenja za vzhodnoevropske študije in nekdanja predsednica nemškega parlamenta Rita Süssmuth ter predstavnica sveta Združenja Jugovzhodna Evropa Anneli Ute Gabanyi.
Sodelvci SCNR in dr. Tamara Griesser Pečar.
Na konferenci so nastopili različni strokovnjaki iz več evropskih držav. V uvodnem referatu je zvezni pooblaščenec za gradivo nekdanje službe državne varnosti NDR Roland Jahn, ki ga je STASI prav tako nadzoroval, predstavil nemško izkušnjo z gradivom tajne policije. Poudaril je, da je treba tovrstne dokumente odpreti za javnost, saj je to pomembno tako za žrtve in njihove svojce, kot za raziskovalce in novinarje. Delo ustanove je ocenil kot zelo uspešno ter posebej poudaril pomen dela z mladimi in prizadevanje za ohranjanje stavb, kjer je nekoč deloval STASI.
Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič z direktorjem latvijskega Muzeja okupacije iz Rige Valtersom Nollendorfsom in direktorjem arhiva nekdanjega STASI-ja Hansem Altendorfom.
V prvem panelu so bolgarska novinarka Mariya Dermendzhieva, Valters Nollendorfs iz latvijskega Muzeja okupacije in Kristián Ungvary iz Inštituta za zgodovino madžarske revolucije 1956 razpravljali o problemu pomanjkanja arhivskega gradiva za proučevanje zgodovine tajnih političnih policij in njegovem vplivu na razvoj današnje družbe. Panel je vodil Bernd Florath, predstavnik Urada zveznega pooblaščenca za gradivo nekdanje službe državne varnosti NDR. V panelu z naslovom Pravo in pravica so sodelovali Krzysztof Persak s poljskega Inštituta za nacionalno spominjanje, Virgiliu-Leon Ţârău z romunskega Nacionalnega sveta za proučevanje arhivov Securitate in Yevgeniy Zakharov iz ukrajinske Skupine za zaščito človekovih pravic, vodila pa ga je predstavnica sveta Združenja Jugovzhodna Evropa Anneli Ute Gabanyi. Razpravljali so o zakonodaji s področja dostopa do arhivskega gradiva, o ohranjenosti tega gradiva, lustraciji in kazenskem pregonu storilcev ter izpostavili vprašanje odprtosti arhivskega gradiva v zvezi z varovanjem osebnih podatkov.
Tretji panel.
Razpravljalci v tretjem panelu so razmišljali o dostopnosti arhivskega gradiva glede na razmerje med centrom in periferijo. Igor Casu z moldavske Komisije za proučevanje totalitarnega komunističnega režima in Matthias Uhl iz moskovskega Nemškega zgodovinskega inštituta sta govorila o gradivu tajnih služb nekdanje Sovjetske zveze. Aleksandar Resanović, namestnik srbskega poverjenika za dostop do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov, in Andreja Valič iz slovenskega Študijskega centra za narodno spravo pa sta govorila o dostopnosti gradiva UDBE. Panel je vodila predstavnica Nemškega združenja za vzhodnoevropske študije Gabriele Freitag. Na zadnjem panelu so svoje osebne izkušnje s totalitarnimi sistemi predstavili José M. Faraldo, zgodovinar z oddelka za sodobno zgodovino Univerze v Madridu ter pisatelja Petros Markaris iz Aten in György Dalos iz Berlina. Pogovor je vodil novinar Alfred Eichhorn.
Mag. Andreja Valič med tretjim panelom.
Vsi nastopajoči na konferenci so se strinjali, da je arhive tajnih političnih policij treba odpreti tako za žrtve in njihove svojce, kot za raziskovalce in novinarje, kar pa ne more biti uresničeno brez sprejetja ustrezne zakonodaje. Treba si je tudi prizadevati, da se storilci kaznivih dejanj kaznujejo.
MEDNARODNA KONFERENCA O TOTALITARNIH ZLOČINIH V VARŠAVI
Ljubljana (23. 8. 2011) – V okviru poljskega predsedovanja EU, poteka danes v Varšavi v prostorih Muzeja Varšavske vstaje mednarodna konferenca o totalitarnih zločinih in počastitev Evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, na katero so bili povabljeni pravosodni ministri držav članic EU. Konferenco organizirata Ministrstvo za pravosodje Republike Poljske in Inštitut za nacionalni spomin – Komisija za pregon zločinov proti poljskemu narodu.
Pravosodni ministri držav članic EU na konferenci v Varšavi.
Konference se udeležuje večina pravosodnih ministrov držav EU in Hrvaške ter predsednik evropskega parlamenta Jerzy Busek. Iz Slovenije je na konferenci prisotna direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič.
Konference se je udeležila tudi direktorica SCNR, mag. Andreja Valič.
Osrednji govor je imel poleg direktorja Inštituta za nacionalni spomin dr. Lukasz Kaminski poljski pravosodni minister Krizysztof Kwiatkowski, ki je poudaril pomen resnice, pravice in spomina, če ne želimo ponovitve totalitarizmov. Obžaloval je, da ni tukaj vseh pravosodnih ministrov držav EU in poudaril pomen enotnega pogleda na zgodovino držav članic. Z njim so se strinjali vsi navzoči ministri, ki bodo podpisali Varšavsko deklaracijo o pomenu spominjanja na tragično preteklost Evrope. Deklaracija poudarja pomen izobraževanja, zgodovinopisja in prava.
Direktorica Valičeva v Muzeju Varšavske vstaje.
Preko video nagovora je udeležence konference pozdravila tudi Evropska komisarka za pravosodje in podpredsednica Evropske komisije Viviane Reding. Poudarila je, da imajo žrtve pravico do svojega človeškega dostojanstva, spominjanja in priznanja. Po njenih besedah mora biti vsa EU združena v spominjanju na zločine totalitarnih režimov.
Pred spomenikom Varšavske vstaje.
Udeleženci konference bodo v popoldanskih urah skupaj s predstavniki poljske vlade, ki trenutno predseduje EU, položili vence pri spomeniku Varšavske vstaje, spomeniku padlim in umorjenim na vzhodu in pri spomeniku herojev Varšavskega geta.
Položitev venca in poklonitev spominu pred spomenikom padlim in umorjenim na vzhodu.
Sledilo je še delovno srečanje predstavnikov nacionalnih institucij, ki se ukvarjajo s preučevanjem totalitarnih režimov in predstavnikov Evropske platforme spomina in vesti.
Direktorica Valičeva s češko delegacijo pred spomenikom herojev Varšavskega geta.
Sodelavca SCNR sodelovala na mednarodni konferenci v Romuniji
Ljubljana (11. 7. 2011) – Med 28. junijem – 4. julijem 2011 sta se mag. Renato Podbersič in Boštjan Kolarič iz Študijskega centra za narodno spravo udeležila mednarodne konference z naslovom “Condemning Communism – between Justice and History”. Konferenca je potekala v romunskem mestu Fagaraš v Transilvaniji, pred prihodom na konferenco sta se 29. junija ustavila pri prof. dr. Miodragu Milinu v Temišvaru. Dr. Milin je vodja tamkajšnje podružnice romunske Akademije znanosti in profesor novejše zgodovine na več romunskih fakultetah. Predstavila sta mu delovanje SCNR in izmenjala knjige.
Sodelovca SCNR med predstavitvijo referatov.
Mednarodna konferenca je potekala med 30. junijem – 3. julijem 2011 v mestu Fagaraš, glavni organizator pa je bil romunski Inštitut za raziskovanje komunističnih zločinov (Institute for Investigation of Communist Crimes and the Memory of Romanian Exile) s sedežem v Bukarešti. Na konferenci je mag. Podbersič predstavil referat z naslovom “Condemnation of Communism in Slovenia – Historical Perspective”, Kolarič pa referat z naslovom “Condemnation of Communist Crimes in Slovenia – Legal Perspective”. Po predstavitvi sta tudi odgovarjala na vprašanja sodelujočih.
Mag. Renato Podbersič in srbski zgodovinar dr. Srđan Cvetković na Institutu za suvremenu istoriju v Beogradu.
Na poti domov je 4. julija 2011 sledil še postanek v Beogradu, kjer sta obiskala kolege zgodovinarje iz srbskega Instituta za suvremenu istoriju. Posebej sta se srečala z dr. Srdjanom Cvetkovićem, vodjem srbske komisije za raziskovanje povojnih prikritih grobišč.
Direktorica Valičeva v Bruslju sodelovala pri pripravi VSEBINE programa Europe for Citizens
Ljubljana (30. 6. 2011) – Na povabilo Evropske komisije se je direktorica SCNR, mag. Andreja Valič 20. in 21. junija udeležila srečanja izbranih predstavnikov organizacij, ki sodelujejo v programu Europe for Citizens. Na srečanju v Bruslju so oblikovali vsebino prihodnje finančne perspektive 2014 – 2020. Mag. Valičeva je opravila tudi nekaj delovnih pogovorov s predstavniki organizacij s področja Memory/Remembrance.
Program Europe for Citizens se predstavlja.
Jeraldene Lovell – Coll je predstavila delo konference na posebej nazoren način.
Direktorica mag. Andreja Valič s Pavlom Tyhtlom in Lidio Jurak iz Evropske komisije med eno izmed delavnic.
Dne 22.6.2011 se je v Evropskem parlamentu srečala s predstavnikom pisarne evropske poslanke Sandre Kalniete, s katerim sem se dogovarjala o podrobnostih sodelovanja z omenjeno evropsko poslanko, na njeno povabilo pa se je v EP udeležila tudi srečanja skupine evropskih poslancev »Sprava evropskih zgodovin«.
