Mednarodna konferenca o zločinih komunizma v Pragi
Štirje uslužbenci Študijskega centra za narodno spravo (SCNR): direktorica mag. Andreja Valič, dr. Damjan Hančič, Boštjan Kolarič in mag. Renato Podbersič, smo se od torka 23.2. do petka 26.2.2010 udeležili mednarodne konference “Zločini komunizma”, ki ga je v Pragi organizirala češka institucija za proučevanje totalitarizma “Ustav pro studium totalitarnich režimu”.
Direktorica SCNR mag. Andreja Valič o slovenskem prispevku na konferenci.
Mednarodne konference o zločinih komunizma se je udeležilo veliko predstavnikov institucij iz srednje in vzhodne evrope, ki se ukvarjajo s komunizmom, presenetili pa so nas tudi predstavniki dveh zahodno-evropskih držav – Nizozemske in Švedske, ki tudi zahod, ki ni imel izkušnje s komunizmom opozarjajo na grozote tega totalitarizma. Med udeleženci je bil tudi kitajski politični oporečnik Harry Woo, ki je več let preživel v kitajskih zaporih in ki je udeležence spomnil na dejstvo, da je to kar se sedaj obravnava na zgodovinski konferenci, na Kitajskem še dandanes realnost.
Na status, ki jo uživa na Češkem obravnava komunistične preteklosti je med drugim pokazalo tudi dejstvo, da je udeležence konference posebej nagovoril tudi češki premier Jan Fischer.
Slovenski udeleženci konference…
Udeleženci iz SCNR smo pripravili skupen referat z naslovom “Nacionalno poročilo o zločinih komunizma v Sloveniji”, ki ga je na konferenci v angleščini predstavila mag. Andreja Valič in bo v prihodnosti predvidoma izdano tudi v posebni publikaciji.
Mag. Andreja Valič med predstavitvijo referata, v katerem smo zgodovinsko opredelili časovnico in vrsto kršitev človekovih, državljanskih in političnih pravic v Sloveniji v medvojnem in povojnem obdobju, med katerimi smo izpostavili likvidacije VOS med vojno, povojne izvensodne poboje pripadnikov protikomunističnih vojaških formacij, montirane politične procese v prvih povojnih letih, nacionalizacijo, prisilno kolektivizacijo, itd…
Dr. Jernej Letnar Černič je s pravniškega stališča spregovoril o neuspešni izpeljavi procesov proti komunističnim vojnim zločincem v Sloveniji; tudi drugod v nekdanjih komunističnih državah je situacija podobna, nekoliko bolje je le na ozemlju nekdanje NDR, kjer imajo zaradi združitve z zahodnim delom Nemčije nekdanji komunisti – sedaj tranzicijska levica – manjši vpliv na sodstvo in ostale državne institucije.
Evropski poslanec dr. Milan Zver pa je v svojem bolj sociološko obarvanem referatu predstavil odnos do demokratičnih sprememb v vzhodni Evropi pred 20 leti in na odnos do demokracije in demokratičnih institucij v Evropi danes, ki se kaže tudi v udeležbi na evropskih volitvah. Ta namreč vedno bolj pada. A, dr. Zver je glede nadaljnega razvoja demokracije in demokratičnih institucij v Evropi vendarle optimist.
Na konferenci sta iz Slovenije z referatoma sodelovala tudi dr. Jernej Letnar Černič in evropski poslanec dr. Milan Zver.
Udeležba na konferenci pa ni bila pomembna zgolj z znanstvenega vidika, pač pa tudi z vidika povezovanja in tesnejšega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi.
Slovenske udeležence konference je prišel pozdravit tudi slovenski veleposlanik na Češkem, dr. Franci But in njegov prvi namestnik mag. Jakob Štunf.
Tudi SCNR se je vključil v obeležitev mednarodnega dne spomina na holokavst
Maribor (26.1.2010) – Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je v Mariborski sinagogi potekalo Znanstveno srečanje “Holokavst in njegove posledice na Slovenskem”. Soorganizatorji prireditve so bili Inštitut za novejšo zgodovino iz Ljubljane, Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane in Sinagoga Maribor, ki je tudi gostila prireditev.
Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič o pomenu spominjanja na holokavst.
Judovski svečnik s sedmimi svečami – menora.
Na znanstvenem srečanju so sodelovali: prof. Boris Hajdinjak in prpf. Roman Mirnik, ki sta predstavila mariborski judovski družini Kohnstein in Singer – mariborske žrtve holokavsta, dr. Andrej Pančur je predstavil preganjanje Judov v Ljubljanski pokrajini, mag. Renato Podbersič (SCNR) je govoril o preganjanju Judov na Goriškem in dr. Marjan Toš o Judih v Prekmurju.
Dr. Marjan Toš.
Prof. Boris Hajdinjak in prof. Roman Mirnik.
Dr. Andrej Pančur.
Mag. Renato Podbersič (SCNR).
Zakaj in od kdaj je 27. januar Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.
Leta 2005 je Generalna skupščina OZN datum osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, 27. januar (1945), razglasila za mednarodni dan spominjanja na žrtve holokavsta. Slovenija je začela ta dan uradno obeleževati leta 2008.
Na ta dan se želimo pokloniti vsem žrtvam holokavsta, ki se jih spominjamo tudi z namenom, da se tako hude kršitve človekovih pravic nikoli več ne ponovijo. Holokavst in genocid nad Judi in drugimi skupinami so spodbudili k nastanku Deklaracije človekovih pravic, ki jo je OZN sprejel decembra 1948. Deklaraciji je sledila vrsta konvencij in drugih mehanizmov s posameznih področij zaščite človekovih pravic, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Sodelavci SCNR pred mariborsko sinagogo.
Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve RS pozdravljajo dejavnosti vrste institucij, med njimi Sinagoge Maribor, znanstvenih ustanov, muzejev in šol, ki si prizadevajo za boljše poznavanje zgodovine in za ohranjanje spomina na žrtve holokavsta.
Udeležba sodelavcev SCNR na mednarodni konferenci “20 LET POZNEJE”
Ljubljana (27.11.2009) – V četrtek 26.11 in petek 27.11. je v Ljubljani v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika potekala dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom »20 let pozneje«, ki je bila posvečena 20 letnici nastanka DEMOS-a, koalicije strank, ki je čez nekaj mesecev Slovenijo popeljala na pot demokratične preobrazbe, čez dve leti pa v državno samostojnost. Konference smo se udeležili tudi sodelavci SCNR, direktorica mag. Andreja Valič je v petek vodila tudi panel, na katerem so referate predstavili dr. Milan Zver, Tunne Kelam iz Estonije, Laszlo Tőkés iz Romunije in Drago Jančar.
VIDEO: Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič o panelu, ki ga je vodila in o vtisih s celotne konference.
Nekaj poudarkov s konference
Konferenca je postregla s številnimi novimi spoznanji in gledanji na dogodke izpred 20 let, tudi v luči razvoja v kasnejših letih.
Naj navedemo samo nekatere: dr. Bernard Nežmah je ugotovil, da je “berlinski zid” v Ljubljani padel že poleti leta 1988 z uporom ljudstva proti sojenju vojaškega sodišča v procesu proti četverici JBTZ, v Berlinu je zid padel 9. novembra 1989, v Moskvi pa 21. avgusta 1991.
Konference se je udeležilo veliko število udeležencev, med njimi tudi akterji dogodkov izpred 20 let.
Zelo neposredno, pa je slovensko kulturno-politično mentaliteto okarakteriziral ekonomist mag. Bernard Berščič, ki je rekel, da smo v Sloveniji še daleč od pravega tržnega gospodarstva, kajti prepogoj za to je tudi sprememba vrednot, Slovenci pa bi radi razmišljali še po socialistično, materialno pa bi bili radi v kapitalizmu. Izpostavil je tudi, da je slovenska družba izrazito zavistna in da je to tudi ovira za naš kvalitetnejši razvoj.
Predsednik Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dr. Mihael Brejc pozdravlja udeležence konference.
Nekaj razpravljalcev je tudi opozorilo na dejstvo, da se Slovenija nekoliko počasneje izvija iz primeža socialistične miselnosti tudi zaradi tega, ker je bila edino v Sloveniji tako kot v Rusiji izvedena avtentična komunistična revolucija in tako komunistični režim ni bil vpeljan kot posledica sovjeske zasedbe, kot je bilo to v primeru ostalih vzhodno-evropskih držav.
Mag. Andreja Valič z evropskima poslancema, sicer referentoma na konferenci, Tunnejem Kelamom in Laszlom Tőkésem.
Predsednik Evropske ljudske stranke, Wilfried Martens direktorici SCNR podpisuje izvod svoje avtobiografske knjige “Europe: I Struggle, I Overcome”, ki jo je predstavil v okviru konference.
Mednarodna konferenca “TOTALITARIZMI – VPRAŠANJA IN IZZIVI
Ljubljana (9.11.2009) – Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije sta na današnji dan, ko obeležujemo 20 letnico padca Berlinskega zidu in s tem t.i. “železne zavese”, v Cekinovem gradu organizirala mednarodni znanstveni posvet “TOTALITARIZMI – VPRAŠANJA IN IZZIVI – OB DVAJSETLETNICI PADCA ŽELEZNE ZAVESE V EVROPI”. Konferenca je bila dobro obiskana, saj se jo je udeležilo preko 120 udeležencev.
Video utrinki s konference; pozdravni nagovor direktorice SCNR, mag. Andreje Valič.
Najprej so bili na vrsti pozdravni nagovori z uvodnimi referati.
Prihod glavnega gosta konferece, grofa Nikolaja Tolstoya v dvorano.
Uvodničarji so bili Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, mag. Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo in prof. dr. Lovro Šturm, nekdanji minister za pravosodje in nekdanji predsednik Sveta EU.
Pozdrav gostitelja in soogranizatorja konference, direktorja MNZS, Jožeta Dežmana.
Udeležence je pozdravila tudi direktorica SCNR, mag Andreja Valič.
Zbralo se je veliko ljudi, ki jih obravnavana tematika zanima.
Med udeleženci sta bila tudi britanski veleposlanik Andrew Page (drugi z desne), litovski veleoslanik Rimutis Klevečka (tretji z leve) ter predstavnik bolgarskega inštituta Todor Trifonov.
Sledil je glavni medijski dogodek konference – pogovor z grofom Nikolajem Tolstoyem na temo “British extradition of Slovenes in 1945: Dire Necessity or Conspiracy?”, ki ga je vodil Jože Dežman.
Grof Nikolaj Tolstoy.
Nato pa so v dopoldanskem panelu, ki ga je vodil moderator dr. Matija Ogrin svoje referate predstavili: dr. Tamara Griesser-Pečar: Register totalitarnih režimov in pojavov v Sloveniji, dr. Jernej Letnar Černič: Iskanje normativnih odgovorov na totalitaristična hudodelstva (referat je prebral Boštjan Kolarič), dr. Damjan Hančič: Oris revolucionarnega nasilja na Kamniškem v letih 1941-1945, mag. Renato Podbersič: Revolucionarno nasilje na Primorskem in Andrej Zorko: Mobilizacija v nemško vojsko.
Dr. Tamara Griesser Pečar.
Boštjan Kolarič.
Dr. Damjan Hančič.
Mag. Renato Podbersič.
Po kosilu je prvi popoldanski panel vodil moderator: prof. dr. Vasko Simoniti. Referate so predstavili: Pavel Jamnik: Zavedanje zločina, dr. Mateja Čoh: “Bande” – teroristične skupine ali provokacija Udbe? in dr. Milko Mikola: Izgoni prebivalstva iz kraja bivanja v Sloveniji v obdobju 1947-1949.
Dr. Mateja Čoh.
Dr. Milko Mikola.
Tudi drugi popoldanski panel je vodil moderator prof. dr. Vasko Simoniti. Z referati so se predstavili: mag. Andreja Valič: Zgodovina za prihodnost, mag. Monika Kokalj Kočevar: Življenjske zgodbe druge svetovne vojne in Jože Dežman: Razpad tabujev in tranzicijska pravičnost v Sloveniji.
Mag. Andreja Valič.
Vsi prispevki z mednarodne konference bodo v celoti objavljeni v posebnem zborniku, ki ga bo izdal SCNR.
Evropa 70 let po paktu Ribbentrop-Molotov
Ljubljana (16.10.2009) – Direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič se je 14. oktobra 2009 udeležila konference “Evropa 70 let po paktu Ribbentrop-Molotov”. Konferenco, ki je potekala v Evropskem parlamentu v Bruslju, so organizirale baltske države pod pokroviteljstvom predsednika Evropskega parlamenta Jerzya Buzeka in v sodelovanju s švedskim predsedstvom.
Leto 2009 zaznamujeta dva dogodka: 20 let demokratičnih sprememb v centralni in vzhodni Evropi in 70 let od podpisa pakta Ribbentrop-Molotov.
Predsednik evropskega parlamenta Jerzy Buzek je poudaril, da je bil podpis pakta Ribbentrop-Molotov, ki ga je revija Time avgusta 1939 označila za »komunistično/nacistični pakt«, ena od tragičnih evropskih zgodb 20.stoletja. V svojem referatu je opozoril na tragične posledice pakta na Poljskem, v baltskih deželah, na Finskem, pa tudi v širšem evropskem kontekstu. Posebej je izpostavil, da Evropa današnjega časa za razliko od Evrope pred drugo svetovno vojno sloni na solidarnosti, ki se je še zlasti izkazala v času globalne ekonomske krize. Po Buzekovih besedah je medsebojna evropska solidarnost predpogoj za stabilnost, ta pa zagotavlja napredek in mir. Predstavnica litovskega parlamenta Irena Degutiené je izrazila prepričanje, da je morda preteklost stvar zgodovinarjev, zagotavljanje pravičnosti za ljudi, ki so bili žrtve zločinov totalitarnih režimov, pa vsekakor stvar politike. Predsednik latvijskega parlamenta Gundars Daudze je v svojem govoru še posebej poudaril pomen izobraževanja, saj je po njegovih besedah »naša dolžnost, da se spominjamo preteklosti in vedenje o njej posredujemo mladim ljudem.« Nekdanji znani litovski disident in predsednik Litve, sedanji evropski poslanec Vytautas Landsbergis je primerjal nacistična in stalinistična taborišča ter posredoval zgodovinski pregled odmevov na pakt Ribbentrop-Molotov. Konferenco sta pozdravili tudi latvijska evroposlanka Inese Vaidere ter Maria Asenius, državna sekretarka za evropske zadeve iz kabineta švedskega predsednika vlade, ki je opozorila na pomen spomina na »najtemnejše ure naše zgodovine«, saj imamo po njenih besedah »različne zgodovinske izkušnje, vendar skupno prihodnost.«
Mag. Andreja Valič med predstavljanjem referata.
Mag. Andreja Valič je s svojim prispevkom sodelovala razpravi z naslovom “Krepitev raziskovalnega področja in dvig javne zavesti: možne iniciative na ravni EU”. Valičeva poseben poen vidi tudi v informiranju in poučevanju mladih generacij in celotne družbe s pomočjo najnovejših tehnologij, kot so DVD in internet.
Izjava mag. Andreje Valič o konferenci v Bruslju.
Udeleženci konference so si ogledali del filma Sovjetska zgodba, ki je bil spomladi 2009 predvajan tudi na slovenski televiziji. V nadaljevanju so z referati, ki so iz različnih zornih kotov osvetlili okoliščine iz obdobja tik pred začetkom druge svetovne vojne ter sodoben proces tranzicijske pravičnosti, nastopili zgodovinarji Stéphane Courtois, Egbert Jahn, Françoise Thom, Janusz Kurtyka, Ludger Kühnhardt, Aivars Stranga, Jože Dežman, Toomas Hiio, Pavel Žaček, Ronaldas Račinskas, politologi, evropski poslanci, predstavniki različnih institucij in drugi. V zaključnem delu je podpredsednik Evropske komisije Jacques Barrot izpostavil pomembnost »skupnega spomina« in iskanja resnice. Po njegovih besedah je nujno potrebno, da vsaka država članica Evropske unije omogoči dostop do arhivov in krepi zavedanje o zločinih totalitarizmov, tudi z obeleževanjem spominskega dneva na vse žrtve totalitarnih režimov, saj le to omogoča spravo in spoštovanje človekovega dostojanstva. Ljudje imajo pravico povedati svoje zgodbe. Izpostavil je prvo javno tribuno v Evropskem parlamentu aprila 2008 v organizaciji slovenskega predsedstva EU ter Evropske komisije. Tedaj se je za evropske institucije začelo soočenje z vprašanjem zločinov vseh totalitarnih režimov. Evropska komisija je naročila pripravo nacionalnih poročil iz vseh 27 članic EU, ki ga bo obravnavala prihodnje leto in s tem sprožila politično razpravo. To bo ena od prioritet EU v obdobju 2010 do 2013, saj je po mnenju vrhov EU dolgoročna sprava za uspešno prihodnost v evropskem prostoru nujno potrebna.
Iz Slovenije se je konference udeležil tudi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman, ki je poudaril pomen vpetosti Slovenije v študije in premerjave v zvezi s preteklimi totalitarnimi režimi.
Jože Dežman o svojem referatu, ki ga je imel na konferenci.
Konferenco je zaključil minister za pravosodje iz Litve Remigijus Šimašiuš, ki se je s svojo osebno zgodbo iz časa sovjetskega režima dotaknil udeležencev ter poudaril globoko zavezanost poglobitvi spravnega procesa v Evropi. Tako kot ostali udeleženci konference je izrekel trdno podporo ustanovitvi Evropske platforme spomina in vesti, pa tudi krepitvi debate o spravnem procesu v okviru Sveta EU.
Nedvomno je konferenca v Evropskem parlamentu tudi z udeležbo številnih evropskih poslancev iz različni držav, tudi Slovenije, dokazala, da se spravni proces oziroma proces tranzicijske pravičnosti v okviru Evropske unije nezadržno nadaljuje na najvišjem nivoju. Kot je poudaril moderator popoldanskega dela konference John O’Sullivan, je bil v zadnjih dveh letih na tem področju storjen »ogromen napredek«, saj sta »zgodovinska pravičnost in resnica« vedno tudi del sodobne politike.
“20 let potem” – mednarodna konferenca v Pragi
Ljubljana (9.10.2009) – V češkem glavnem mestu Praga je 6. in 7. oktobra v organizaciji češkega Inštituta za preučevanje totalitarnih režimov (Ustav pro studium totalitnich režimu) potekala izredno zanimiva mednarodna konferenca z naslovom “Dvajset let potem – Komunistični režimi v srednji in vzhodni Evropi kot skupna dediščina”. Konference so se kot aktivni udeleženci z referati udeležili tudi štirje slovenski predstavniki: mag. Andreja Valič (SCNR), dr. Vida Deželak Barič (INZ), dr. Jernej Letnar Černič (Pravni inštitut) in dr. Denis Poniž (AGRFT), dr. Lovro Šturm, ki se konference ni udeležil osebno, pa je poslal referat.
VIDEO: Izjave organizatorja konference in slovenskih udeležencev.
Konferenca je potekala v prostorih češkega ministrstva za kulturo.
Utrinek z začetka konference…
Dr. Pavel Žaček, direktor češkega inštituta za preučevanje totalitarnih režimov.
Konferenca je potekala v več panelih, na katerih so referenti obravnavali različne vidike transicijske preobrazbe družbe in prava v zadnjih 20 letih po padcu železne zavese: tranzicijsko sodstvo, preobrazba varnostnih služb, način življenja in kultura vsakdanjega življenja v poznem obdobju komunizma, konceptualizacija zgodovine v osnovnih in srednjih šolah v času postkomunističnega obdobja in stare “mreže” v postkomunističnem obdobju.
Veliko število udeležencev konference je pričalo o njeni pomembnosti.
Slovenski udeleženci so sodelovali v treh panelih:
Mag. Andreja Valič.
- mag. Andreja Valič, direktorica SCNR je z referatom Izobraževanje o človekovih pravicah v okviru pouka zgodovine kot priložnost za promocijo človekovih pravic sodelovala v panelu “Konceptualizacija zgodovine v osnovnem, srednjem in univerzitetnem izobraževanju”,
Dr. Vida Deželak Barič.
- dr. Vida Deželak Barič je v panelu “Tranzicijska pravičnost” predstavila projekt popisa vseh žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji,
Dr. Jernej Letnar Černič.
- dr. Jernej Letnar Černič je predstavil referat o problematiki iskanja odgovornosti in (ne)preganjanja storilcev zločinov zoper človečnost, ki so se zgodili po drugi svetovni vojni na Slovenskem
- dr. Denis Poniž pa je obdelal nekatere vidike demokratizacije Slovenije s pomočjo kulture, konkretno na primeru Slovenskega mladinskega gledališča.
Zaključni panel.
Referat na konferenci je iz Slovenije prispeval še dr. Lovro Šturm (ki se konference ni osebno udeležil), pripravil pa je prispevek o obravnavi zadev ustavnega sodišča, ki so se nanašale na množično in sistematično kršenje človekovih pravic v Sloveniji od leta 1945 do 1990.
Priložnosti za navezavo mednarodnih stikov je bilo veliko. Na fotki predstavnika SCNR z novozelandsko konzulko na Češkem, go. Vero Egermayer.
Skratka, konferenca je bila zelo poučna in koristna. Češkim gostiteljem lahko izrečemo le pohvalo za tako odlično organizirano konferenco, ki bo zagotovo dobila širši odmev tudi v Evropi.
Več o konferenci si lahko preberete tudi na posebni spletni strani: http://www.20yearsafter.eu/cs .
Mednarodna konferenca “Preganjanje Cerkva v komunističnih državah srednje in vzhodne Evrope”.
Ljubljana (5.10.2009) – Mag. Renato Podbersič iz Študijskega centra za narodno spravo se je udeležil mednarodne konference “Preganjanje Cerkva v komunističnih državah srednje in vzhodne Evrope”. Konferenca je potekala od 30. septembra do 2. oktobra 2009 v Bratislavi v organizaciji slovaškega Inštituta narodnega spomina (Ustav pamäti naroda).
Predstavljenih je bilo 47 referatov, ki bodo kmalu izšli tudi v zborniku. Pripravili so jih zgodovinarji, teologi in pravniki iz različnih evropskih držav (Bolgarija, Češka, Francija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Švica, Ukrajina) ter Kanade in ZDA. Mag. Renato Podbersič je predstavil referat z naslovom “Odnos totalitarnega režima do kongregacij in verskih skupnosti v Sloveniji”.
Iz Slovenije se je mednarodne konference udeležila tudi mag. Marija Čipić Rehar iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani.
