Sodelavca SCNR na mednarodni konferenci v Romuniji
Ljubljana (30.7.2010) – V dneh med 20.-26. julijem 2009 sta se sodelavca SCNR Boštjan Kolarič in mag. Renato Podbersič udeležila mednarodne konference v Romuniji z naslovom “Individual and collective destinies in communism”, kjer so razpravljali o načinu uvedbe komunističnega sistema v posameznih vzhodno evropskih državah. Konferenca je potekala v kraju Fagaras.
Pred odhodom na konferenco, ki je trajala med 22.-25. julijem, sta imela dne 21. julija uradni obisk na romunskem Inštitutu za raziskovanje komunističnih zločinov (Institute for Investigation of Communist Crimes and the Memory of Romanian Exile) v Bukarešti. Sprejel ju je direktor dr. Mihail Neamtu in vodja oddelka Cosmin Budeanca.
Direktorica SCNR na mednarodni konferenci “Evropa se spominja za prihodnost”
Direktorica SCNR mag. Andreja Valič se je 29. in 30. aprila 2010 v Berlinu udeležila mednarodne konference Europa erinnert sich für die Zukunft (Evropa se spominja za prihodnost).
Konferenco je pod pokroviteljstvom predsednika Evropskega parlamenta Jerzya Buzeka in medijskim pokroviteljstvom časnika Die Welt, organizirala Evropska akademija iz Berlina, na njej pa so sodelovali poslanci Evropskega parlamenta, ministri, diplomati, ugledni zgodovinarji in novinarji, ki so razpravljali o vlogi totalitarizmov v evropski zgodovini, o poteh preseganja le teh, o demokraciji, njenih slabostih in potencialih, o pomenu zavedanja skupne evropske zgodovine, o možnosti skupnih evropskih znanstvenih del in še posebej zgodovinskih učbenikov ter o preseganju slabih izkušenj in predsodkov v odnosih med evropskimi narodi.
Na uvodnem panelu z naslovom Moramo napisati novo zgodovino Evrope po koncu hladne vojne? so sodelovali nemška zvezna komisarka za arhiv Stasija Marianne Birthler, evropska poslanka Sandra Kalniete, zgodovinar Horst Moeller in evropski poslanec Pawel Zalewski.
Mag. Valičeva z direktorico Inštituta Zsuzso Breier.
Na konferenci so med drugim sodelovali Marianne Birthler, komisarka za arhiv Stasija, Sandra Kalniete, poslanka EP, Markus Meckel, nekdanji nemški minister za zunanje zadeve, Maria Schmidt, direktorica Hause of Terror iz Budimpešte, Urlike Ackermann, politologinja z Univerze v Heildelbergu, Martin Sabrow iz Centra za sodobne zgodovinske raziskave iz Potsdama, Germina Nagat iz Nacionalnega sveta za raziskave arhiva Securitate, Bernd Faulenbaach z Univerze v Bochumu, Joachim Scholtyseck z Univerze v Bonnu, Alvidas Nikzentaitis z zgodovinskega inštituta akademije znanosti iz Litve, Marek Prawda, veleposlanik Poljske, Pawel Zalewski, poslanec EP, Andreas Wirsching z Univerze v Augsburgu, Rudolph Jindrák, veleposlanik Češke republike, Milan Zver, evropski poslanec ter Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo iz Ljubljane.
Poleg mag. Valičeve so na zaključnem panelu sodelovali še nemški zvezni minister Eckart von Klaeden, veleposlanik Poljske Marek Prawda ter filozof in teolog Richard Schröder.
V uvodnem govoru je direktorica inštituta Zsusza Breier poudarila vlogo in pomen spomina na krivice, ki so jih povzročili različni totalitarizmi v 20. Stoletju v Evropi. Med drugim je citirala oceno komunizma v Evropi slovenske zgodovinarke dr. Griesser-Pečarjeve.
Mag. Andreja Valič je na panelu z naslovom »Kaj smo dosegli? Kako naprej?« na povabilo organizatorjev prispevala uvodno predavanje. V njem je opozorila na pomembnost evropskega spravnega procesa, v okviru katerega je še posebej izpostavila vlogo politike, zgodovinopisja in pouka zgodovine. Predstavila je nastajanje Evropske platforme spomina in vesti. Ob tem je izrazila upanje, da sprememba političnih razmer na Češkem ne bo negativno vplivala na nadaljevanje tega projekta, začetega pod češkim predsedovanjem.
Med predstavitvijo referata…
Mag. Andreja Valič, ki je imela tudi zaključno besedo na zadnjem panelu konference, je k temu dodala, da se moramo v prihodnje z vso občutljivostjo lotevati vprašanj kulture spomina, sprave, krivic in krivde. V nobenem primeru pa ne smemo pozabiti na žrtve, ki imajo pravico povedati svoje zgodbe in upravičeno zahtevati, da se jim storjene krivice tudi popravijo. Njihove zgodbe je potrebno uporabiti v izobraževalnem procesu, kar lahko prispeva k razvijanju demokratične kulture mladih. Zavedati se namreč moramo, da se zgodovina, tudi totalitarna, lahko ponovi in da demokracija ni sama po sebi večna, je še menila Valičeva.
Ponovno je poudarila potrebo in možnost skupnega evropskega zgodovinskega učbenika. Tiste, ki dvomijo vanj, je spomnila, da takšni učbeniki že obstajajo. Najbolj odmevnega je pripravila skupina francoskih in nemških zgodovinarjev. Skupina zgodovinarjev in učiteljev zgodovine je napisala tudi skupni učbenik za baltske države. Sedaj se pripravlja še podoben nemško-poljski učbenik. EUROCLIO pripravlja projekt Historiana.eu, v okviru katerega bodo zgodovinarji in učitelji iz petnajstih evropskih držav izdelali multimedijski projekt s skupnimi temami iz evropske zgodovine. Poudarila je izjemno vlogo nemške ministrice za izobraževanje dr. Annette Schawan. Ta proces se po mnenju Valičeve mora nadaljevati na način, da ne bi usodno posegli v avtonomijo nacionalnih zgodovin.
V panelu so poleg mag. Andreje Valič sodelovali še nemški zvezni minister Eckart von Klaeden, veleposlanik Poljske Marek Prawda ter filozof in teolog Richard Schröder, ki so v pogovoru z moderatorjem Jacquesom Schusterjem razpravljali o zgodovinskih odnosih Nemčije s sosedi (zlasti s Poljsko) ter o njeni vlogi v procesih evropskega združevanja.
Direktorica SCNR se je ob robu konference v judovskem spominskem parku poklonila žrtvam holokavsta.
V razpravi, ki je bila pretežno namenjena poljsko-nemško-ruskim odnosom, je Valičeva na vprašanje, kakšen odnos so imeli Slovenci do Nemcev, odgovorila, da je bilo po vojni mnogo stereotipov, naperjenih proti Nemcem. Od šestdesetih let naprej, ko so Slovenci začeli množično odhajati na delo v Nemčijo, pa se je javno mnenje, ne glede na uradno politiko, vse bolj spreminjalo. Ljudje so začeli pozitivno sprejemati Nemčijo, njihov način življenja in blaginjo, ki smo si je pri nas lahko samo želeli.
SCNR v Evropskem parlamentu obeležil 20. obletnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji
Bruselj (14.4.2010) – Slovenska delegacija Evropske ljudske stranke – krščanskih demokratov v Evropskem parlamentu (ELS/EPP) in Študijski center za narodno spravo so v Evropskem parlamentu gostili slavnostno konferenco v počastitev 20. obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Konferenco je moderiral dr. Milan Zver – vodja slovenske delegacije, osrednji govornik konference pa je bil Lojze Peterle – predsednik prve demokratično izvoljene vlade v Sloveniji. O demokratičnih spremembah izpred 20 let so govorili še dr. Janko Prunk – slovenski zgodovinar, László Tőkés – evropski poslanec iz Romunije in Elmar Brok – evropski poslanec iz Nemčije.
VIDEO: RAZSTAVA O KATYNU IN 20 LETNICI PRVIH DEMOKRATIČNIH VOLITEV V SLOVENIJI V EVROPSKEM PARLAMENTU.
Konference so se udeležili mnogi vidnejši predstavniki javnega življenja v Bruslju, med drugim tudi vsi trije veleposlaniki Slovenije v Bruslju – pri Belgiji, EU in NATO – ter evropska poslanca Ivo Vajgl (Zares) ter Tanja Fajon (SD).
V video nagovoru je predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek poudaril: »Slovenci so v Evropi znani kot zelo delavni, slovenski poslanci v Evropskem parlamentu pa so močan glas za Slovenijo,« ter dodal: »ponosen sem, da kot predsednik Evropskega parlamenta predstavljam tudi Slovenijo v EU, ki je osnovana na spoštovanju, demokraciji in solidarnosti.«
Lojze Peterle je v svojem govoru predstavil svoj pogled na razvoj dogodkov in izpostavil, da so bile volitve 8. in 22. aprila 1990 v Sloveniji prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni in so bile »najpomembnejše volitve v zgodovini slovenskega naroda, ker so pomenile uvod in predpogoj za uresničitev samostojne slovenske državnosti, o kateri so sanjali številni slovenski rodovi.«
Peterle je razložil, da je na teh volitvah pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika zmagal Demos: » edina politična opcija, ki je šla na volitve s programom samostojne in demokratične slovenske države,« ter dodal: »Če ne bi zmagal Demos, bi vsaj še nekaj časa vodila Slovenijo pro-jugoslovanska večina strank komunističnega porekla. Do osamosvojitve ne bi prišlo.
Lojze Peterle je poudaril, da so bile prve demokratične volitve priborjene s strani novih demokratičnih sil, ne pa podarjene velikodušno s strani stare zveze komunistov: »Imeli smo vizijo, program, strategijo, pogum in podporo. Znotraj Demosa sta dobili največ glasov stranki SKD in SKZ, za katerimi so bili volivci tistih slojev, ki so plačali največji davek komunizmu – kristjani in kmetje.«
Peterle je poudaril še, da je Slovenija v preteklih dvajsetih letih veliko dosegla, da pa »bo naša tranzicija dokončana, ko se bodo v Sloveniji v polnosti uveljavila evropska načela, ko bomo jasno ločevali med napako in zločinom ter med resnicoljubnostjo in revanšizmom, ko bo privatizacijsko obsedenost in divji kapitalizem nadomestilo resnično socialno tržno gospodarstvo, ko bo naš zgodovinski spomin izčiščen, ko bo imela pri nas domovinsko pravico tudi pravica do resnice,« ter zaključil: “Ne moremo imeti združene Evrope in razdeljene Slovenije.”
Elmar Brok je primerjal borbo za svobodo v Sloveniji s tisto v Vzhodni Nemčiji in povedal, da je bila borba za svobodno Slovenijo dokončana šele s 1. majem 2004. Od takrat, pa je Brok povedal, so se zahodni politiki mnogo naučili od vzhodnih kolegov: »za svobodo se je potrebno boriti še naprej, saj bomo lahko rekli, da smo vsi ljudje svobodni šele, ko bo vsak človek svoboden.« Na koncu je Brok spomnil še, da je bila EU osnovana na želji: »nikoli več vojne, nikoli več diktature.«
László Tőkés, ki je bil med voditelji odpora proti komunizmu v Romuniji, je povedal, da je bil trud za demokracijo v Sloveniji nekaj posebnega, a da so hkrati potekali podobni napori v drugih Evropskih državah: na Poljskem, Madžarskem, v Romuniji in drugje, ter poudaril: “Ne smemo pozabiti zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili pod Titom, pa tudi ne tistih pod Securitate v Romuniji in drugje po Evropi.”
Prof. dr. Janko Prunk je kot ključno izpostavil zmago Demosa, ki je pomenila konec petdesetletne državljanske vojne v Sloveniji oz. izrednega stanja političnega in pravnega nasilja, ki se je začelo med fašistično okupacijo Slovenije med drugi svetovno vojno 1941 in se nadaljevalo v desetletjih komunističnega režima.«
Prunk je bil jasen, da je imel razvoj v Sloveniji tudi svoje interne temelje in svojo lastno dinamiko, ki se je, kot je povedal, »precej razlikovala od tempa razvoja in sprememb v sovjetskem bloku in tudi precej od razvoja v drugih jugoslovanskih republikah in je prehitevala njihov razvoj.«
Nadalje je Prunk citiral volilni program Demosa iz decembra 1989, ki se je navezoval na majniško deklaracijo, kjer je bilo jasno zapisano, da se bo Demos »zavzemal za miren prehod iz totalitarizma v demokratično urejeno družbo. K temu ga zavezujejo lastna moralna načela in krvave žrtve in druge posledice revolucije. Zato svojega lastnega odnosa ne bo gradil na protipartijskem revanšizmu, prizadeval pa si bo za resnico o preteklosti in popravo krivic, ki se sploh dajo popraviti.« Prunk je to označil za demokratičen in etičen program ter povedal, da je Demos v težkih razmerah vseeno izpeljal program državne osamosvojitve in institucionalne konsolidacije in demokratizacije.
V imenu Študijskega centra za narodno spravo in direktorice mag. Andreje Valič, je Marta Keršič predstavila razstavo, ki so jo pripravili ob tej priliki, da bi z besedo in sliko nazorno obeležili pomembne dogodke izpred 20 let. Razstava bo obkrožila Slovenijo.
Marta Keršič je v predstavitvi med drugim izpostavila: “Slovenija je ob koncu 80. let 20. stoletja doživljala hudo gospodarsko, nacionalno in socialno krizo v jugoslovanski državi. Hkrati je bil to čas novega prebujenja, saj so se okrepila nova družbena gibanja, pojavili so se neodvisni mediji in strokovna združenja, ustanovljene so bile prve politične zveze in stranke. Z eno besedo to dogajanje imenujemo slovenska pomlad.
Leta 1990 so se novo oblikovane stranke združile in oblikovale koalicijo Demos (Slovenska demokratska zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Kmečka zveza, Zeleni Slovenije in Slovenska obrtna-podjetniška stranka). Z Majniško deklaracijo so javnosti predstavile pravico Slovencev do samoodločbe, zavezanost k demokraciji in zahtevo po izvedbi plebiscita o neodvisnosti Slovenije. Z njo so nagovorile široke ljudske množice.
Pred 20. leti, natančneje 8. 12. in 22. aprila 1990 so v Republiki Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske demokratične volitve. V skladu z ustavo iz leta 1974 so stranke, društva in podjetja predlagali kandidate za tri skupščinske zbore: Družbenopolitični zbor, Zbor občin in Zbor združenega dela. V vsakega od njih je bilo izvoljenih 80 poslancev.
Na volitvah je zmagal Demos z 52, 91% glasov in uvedel demokratični sistem.
Nova slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta je bila imenovana na skupni seji vseh treh zborov skupščine 16. maja 1990. Ministri so bili imenovani izmed vseh strank, združenih v Demos, in nekdanje komunistične stranke ZKS – SDP.
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle- sedanji poslanec v evropskem parlamentu je postal predsednik vlade, predsednik skupščine pa dr. France Bučar.
Istočasno so potekale volitve za člane in za predsednika predsedstva Republike Slovenije. V drugem krogu je bil za predsednika predsedstva izvoljen nekdanji voditelj komunistov in predsednik centralnega komiteja ZKS – SDP Milan Kučan.
Ena ključnih osebnosti tega obdobja je bil prav gotovo dr. Jože Pučnik, slovenski intelektualec, sociolog in politik. V času komunističnega režima je bil eden glavnih kritikov totalitarnega režima in je odkrito opozarjal na pomanjkanje državljanskih svoboščin v nekdanji Jugoslaviji. Sedem let je kot politični zapornik preživel v zaporu. Nato je šel v Nemčijo, kjer je postal univerzitetni profesor. Po vrnitvi v Slovenijo je postal predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije in vodja Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Prav tako velja za enega od očetov slovenske samostojnosti v obdobju osamosvajanja od Jugoslavije.
Skupščina Republike Slovenije je 25. junija 1991 sprejela temeljne osamosvojitvene dokumente in razglasila neodvisnost Republike Slovenije. Dan zatem se je začela desetdnevna vojna za neodvisnost. Zadnji vojak JLA je slovensko ozemlje zapustil konec oktobra 1991. Slovenija je postala članica Združenih narodov maja 1992, v EU in NATO pa je vstopila maja 2004. Leta 2007 je dotedanje plačilno sredstvo slovenski tolar zamenjala z evrom. Januarja 2008 je Slovenija prevzela predsedovanje EU.
V posebno veselje in ponos nam je, da je naša prva razstava, ki predstavlja zametek stalne razstave v prostorih Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani, dobila mesto prav v srcu in političnem centru Evrope, to je v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju.
Razstavo predstavlja izbrano fotografsko in slikovno gradivo iz arhiva Muzeja novejše zgodovine Slovenije s temeljnimi vsebinskimi poudarki, ki so oblikovali takratno dogajanje.
Razstavo bomo predstavili po različnih krajih Slovenije, njena praktična prenosljivost pa nam omogoča, da z njo obiščemo tudi vzgojno izobraževalne institucije (šole) tako v Sloveniji, kot tudi med zamejci in Slovenci po svetu”.
Milan Zver, vodja slovenske delegacije v ELS, ki je konferenco tudi povezoval, je poudaril pomen takih konferenc in obletnic, ker so pomembni procesi demokratizacije v raznih državah v Evropi slabo prikazani. Povedal je tudi, da demokracija »ni bila izvozni artikel Nemčije ampak smo si jo v Sloveniji izborili sami. Ko je Demos prevzel vlado ni bilo velike sile, ki bi podpirala samostojno Slovenijo.«
Zver je ob koncu podal pobudo in izpostavil željo, da bi vsi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu prihodnje leto skupaj organizirali konferenco s katero bi obeležili 20. obletnico samostojnosti Slovenije.
Konferenco ob 20. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji so organizirali evropski poslanci ELS iz Slovenije: dr. Romana Jordan Cizelj, Lojze Peterle in dr. Milan Zver.
Mednarodna konferenca o zločinih komunizma v Pragi
Štirje uslužbenci Študijskega centra za narodno spravo (SCNR): direktorica mag. Andreja Valič, dr. Damjan Hančič, Boštjan Kolarič in mag. Renato Podbersič, smo se od torka 23.2. do petka 26.2.2010 udeležili mednarodne konference “Zločini komunizma”, ki ga je v Pragi organizirala češka institucija za proučevanje totalitarizma “Ustav pro studium totalitarnich režimu”.
Direktorica SCNR mag. Andreja Valič o slovenskem prispevku na konferenci.
Mednarodne konference o zločinih komunizma se je udeležilo veliko predstavnikov institucij iz srednje in vzhodne evrope, ki se ukvarjajo s komunizmom, presenetili pa so nas tudi predstavniki dveh zahodno-evropskih držav – Nizozemske in Švedske, ki tudi zahod, ki ni imel izkušnje s komunizmom opozarjajo na grozote tega totalitarizma. Med udeleženci je bil tudi kitajski politični oporečnik Harry Woo, ki je več let preživel v kitajskih zaporih in ki je udeležence spomnil na dejstvo, da je to kar se sedaj obravnava na zgodovinski konferenci, na Kitajskem še dandanes realnost.
Na status, ki jo uživa na Češkem obravnava komunistične preteklosti je med drugim pokazalo tudi dejstvo, da je udeležence konference posebej nagovoril tudi češki premier Jan Fischer.
Slovenski udeleženci konference…
Udeleženci iz SCNR smo pripravili skupen referat z naslovom “Nacionalno poročilo o zločinih komunizma v Sloveniji”, ki ga je na konferenci v angleščini predstavila mag. Andreja Valič in bo v prihodnosti predvidoma izdano tudi v posebni publikaciji.
Mag. Andreja Valič med predstavitvijo referata, v katerem smo zgodovinsko opredelili časovnico in vrsto kršitev človekovih, državljanskih in političnih pravic v Sloveniji v medvojnem in povojnem obdobju, med katerimi smo izpostavili likvidacije VOS med vojno, povojne izvensodne poboje pripadnikov protikomunističnih vojaških formacij, montirane politične procese v prvih povojnih letih, nacionalizacijo, prisilno kolektivizacijo, itd…
Dr. Jernej Letnar Černič je s pravniškega stališča spregovoril o neuspešni izpeljavi procesov proti komunističnim vojnim zločincem v Sloveniji; tudi drugod v nekdanjih komunističnih državah je situacija podobna, nekoliko bolje je le na ozemlju nekdanje NDR, kjer imajo zaradi združitve z zahodnim delom Nemčije nekdanji komunisti – sedaj tranzicijska levica – manjši vpliv na sodstvo in ostale državne institucije.
Evropski poslanec dr. Milan Zver pa je v svojem bolj sociološko obarvanem referatu predstavil odnos do demokratičnih sprememb v vzhodni Evropi pred 20 leti in na odnos do demokracije in demokratičnih institucij v Evropi danes, ki se kaže tudi v udeležbi na evropskih volitvah. Ta namreč vedno bolj pada. A, dr. Zver je glede nadaljnega razvoja demokracije in demokratičnih institucij v Evropi vendarle optimist.
Na konferenci sta iz Slovenije z referatoma sodelovala tudi dr. Jernej Letnar Černič in evropski poslanec dr. Milan Zver.
Udeležba na konferenci pa ni bila pomembna zgolj z znanstvenega vidika, pač pa tudi z vidika povezovanja in tesnejšega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi.
Slovenske udeležence konference je prišel pozdravit tudi slovenski veleposlanik na Češkem, dr. Franci But in njegov prvi namestnik mag. Jakob Štunf.
Tudi SCNR se je vključil v obeležitev mednarodnega dne spomina na holokavst
Maribor (26.1.2010) – Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je v Mariborski sinagogi potekalo Znanstveno srečanje “Holokavst in njegove posledice na Slovenskem”. Soorganizatorji prireditve so bili Inštitut za novejšo zgodovino iz Ljubljane, Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane in Sinagoga Maribor, ki je tudi gostila prireditev.
Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič o pomenu spominjanja na holokavst.
Judovski svečnik s sedmimi svečami – menora.
Na znanstvenem srečanju so sodelovali: prof. Boris Hajdinjak in prpf. Roman Mirnik, ki sta predstavila mariborski judovski družini Kohnstein in Singer – mariborske žrtve holokavsta, dr. Andrej Pančur je predstavil preganjanje Judov v Ljubljanski pokrajini, mag. Renato Podbersič (SCNR) je govoril o preganjanju Judov na Goriškem in dr. Marjan Toš o Judih v Prekmurju.
Dr. Marjan Toš.
Prof. Boris Hajdinjak in prof. Roman Mirnik.
Dr. Andrej Pančur.
Mag. Renato Podbersič (SCNR).
Zakaj in od kdaj je 27. januar Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.
Leta 2005 je Generalna skupščina OZN datum osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, 27. januar (1945), razglasila za mednarodni dan spominjanja na žrtve holokavsta. Slovenija je začela ta dan uradno obeleževati leta 2008.
Na ta dan se želimo pokloniti vsem žrtvam holokavsta, ki se jih spominjamo tudi z namenom, da se tako hude kršitve človekovih pravic nikoli več ne ponovijo. Holokavst in genocid nad Judi in drugimi skupinami so spodbudili k nastanku Deklaracije človekovih pravic, ki jo je OZN sprejel decembra 1948. Deklaraciji je sledila vrsta konvencij in drugih mehanizmov s posameznih področij zaščite človekovih pravic, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Sodelavci SCNR pred mariborsko sinagogo.
Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve RS pozdravljajo dejavnosti vrste institucij, med njimi Sinagoge Maribor, znanstvenih ustanov, muzejev in šol, ki si prizadevajo za boljše poznavanje zgodovine in za ohranjanje spomina na žrtve holokavsta.
Udeležba sodelavcev SCNR na mednarodni konferenci “20 LET POZNEJE”
Ljubljana (27.11.2009) – V četrtek 26.11 in petek 27.11. je v Ljubljani v organizaciji Inštituta dr. Jožeta Pučnika potekala dvodnevna mednarodna konferenca z naslovom »20 let pozneje«, ki je bila posvečena 20 letnici nastanka DEMOS-a, koalicije strank, ki je čez nekaj mesecev Slovenijo popeljala na pot demokratične preobrazbe, čez dve leti pa v državno samostojnost. Konference smo se udeležili tudi sodelavci SCNR, direktorica mag. Andreja Valič je v petek vodila tudi panel, na katerem so referate predstavili dr. Milan Zver, Tunne Kelam iz Estonije, Laszlo Tőkés iz Romunije in Drago Jančar.
VIDEO: Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič o panelu, ki ga je vodila in o vtisih s celotne konference.
Nekaj poudarkov s konference
Konferenca je postregla s številnimi novimi spoznanji in gledanji na dogodke izpred 20 let, tudi v luči razvoja v kasnejših letih.
Naj navedemo samo nekatere: dr. Bernard Nežmah je ugotovil, da je “berlinski zid” v Ljubljani padel že poleti leta 1988 z uporom ljudstva proti sojenju vojaškega sodišča v procesu proti četverici JBTZ, v Berlinu je zid padel 9. novembra 1989, v Moskvi pa 21. avgusta 1991.
Konference se je udeležilo veliko število udeležencev, med njimi tudi akterji dogodkov izpred 20 let.
Zelo neposredno, pa je slovensko kulturno-politično mentaliteto okarakteriziral ekonomist mag. Bernard Berščič, ki je rekel, da smo v Sloveniji še daleč od pravega tržnega gospodarstva, kajti prepogoj za to je tudi sprememba vrednot, Slovenci pa bi radi razmišljali še po socialistično, materialno pa bi bili radi v kapitalizmu. Izpostavil je tudi, da je slovenska družba izrazito zavistna in da je to tudi ovira za naš kvalitetnejši razvoj.
Predsednik Inštituta dr. Jožeta Pučnika, dr. Mihael Brejc pozdravlja udeležence konference.
Nekaj razpravljalcev je tudi opozorilo na dejstvo, da se Slovenija nekoliko počasneje izvija iz primeža socialistične miselnosti tudi zaradi tega, ker je bila edino v Sloveniji tako kot v Rusiji izvedena avtentična komunistična revolucija in tako komunistični režim ni bil vpeljan kot posledica sovjeske zasedbe, kot je bilo to v primeru ostalih vzhodno-evropskih držav.
Mag. Andreja Valič z evropskima poslancema, sicer referentoma na konferenci, Tunnejem Kelamom in Laszlom Tőkésem.
Predsednik Evropske ljudske stranke, Wilfried Martens direktorici SCNR podpisuje izvod svoje avtobiografske knjige “Europe: I Struggle, I Overcome”, ki jo je predstavil v okviru konference.
Mednarodna konferenca “TOTALITARIZMI – VPRAŠANJA IN IZZIVI
Ljubljana (9.11.2009) – Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije sta na današnji dan, ko obeležujemo 20 letnico padca Berlinskega zidu in s tem t.i. “železne zavese”, v Cekinovem gradu organizirala mednarodni znanstveni posvet “TOTALITARIZMI – VPRAŠANJA IN IZZIVI – OB DVAJSETLETNICI PADCA ŽELEZNE ZAVESE V EVROPI”. Konferenca je bila dobro obiskana, saj se jo je udeležilo preko 120 udeležencev.
Video utrinki s konference; pozdravni nagovor direktorice SCNR, mag. Andreje Valič.
Najprej so bili na vrsti pozdravni nagovori z uvodnimi referati.
Prihod glavnega gosta konferece, grofa Nikolaja Tolstoya v dvorano.
Uvodničarji so bili Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, mag. Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo in prof. dr. Lovro Šturm, nekdanji minister za pravosodje in nekdanji predsednik Sveta EU.
Pozdrav gostitelja in soogranizatorja konference, direktorja MNZS, Jožeta Dežmana.
Udeležence je pozdravila tudi direktorica SCNR, mag Andreja Valič.
Zbralo se je veliko ljudi, ki jih obravnavana tematika zanima.
Med udeleženci sta bila tudi britanski veleposlanik Andrew Page (drugi z desne), litovski veleoslanik Rimutis Klevečka (tretji z leve) ter predstavnik bolgarskega inštituta Todor Trifonov.
Sledil je glavni medijski dogodek konference – pogovor z grofom Nikolajem Tolstoyem na temo “British extradition of Slovenes in 1945: Dire Necessity or Conspiracy?”, ki ga je vodil Jože Dežman.
Grof Nikolaj Tolstoy.
Nato pa so v dopoldanskem panelu, ki ga je vodil moderator dr. Matija Ogrin svoje referate predstavili: dr. Tamara Griesser-Pečar: Register totalitarnih režimov in pojavov v Sloveniji, dr. Jernej Letnar Černič: Iskanje normativnih odgovorov na totalitaristična hudodelstva (referat je prebral Boštjan Kolarič), dr. Damjan Hančič: Oris revolucionarnega nasilja na Kamniškem v letih 1941-1945, mag. Renato Podbersič: Revolucionarno nasilje na Primorskem in Andrej Zorko: Mobilizacija v nemško vojsko.
Dr. Tamara Griesser Pečar.
Boštjan Kolarič.
Dr. Damjan Hančič.
Mag. Renato Podbersič.
Po kosilu je prvi popoldanski panel vodil moderator: prof. dr. Vasko Simoniti. Referate so predstavili: Pavel Jamnik: Zavedanje zločina, dr. Mateja Čoh: “Bande” – teroristične skupine ali provokacija Udbe? in dr. Milko Mikola: Izgoni prebivalstva iz kraja bivanja v Sloveniji v obdobju 1947-1949.
Dr. Mateja Čoh.
Dr. Milko Mikola.
Tudi drugi popoldanski panel je vodil moderator prof. dr. Vasko Simoniti. Z referati so se predstavili: mag. Andreja Valič: Zgodovina za prihodnost, mag. Monika Kokalj Kočevar: Življenjske zgodbe druge svetovne vojne in Jože Dežman: Razpad tabujev in tranzicijska pravičnost v Sloveniji.
Mag. Andreja Valič.
Vsi prispevki z mednarodne konference bodo v celoti objavljeni v posebnem zborniku, ki ga bo izdal SCNR.
Evropa 70 let po paktu Ribbentrop-Molotov
Ljubljana (16.10.2009) – Direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič se je 14. oktobra 2009 udeležila konference “Evropa 70 let po paktu Ribbentrop-Molotov”. Konferenco, ki je potekala v Evropskem parlamentu v Bruslju, so organizirale baltske države pod pokroviteljstvom predsednika Evropskega parlamenta Jerzya Buzeka in v sodelovanju s švedskim predsedstvom.
Leto 2009 zaznamujeta dva dogodka: 20 let demokratičnih sprememb v centralni in vzhodni Evropi in 70 let od podpisa pakta Ribbentrop-Molotov.
Predsednik evropskega parlamenta Jerzy Buzek je poudaril, da je bil podpis pakta Ribbentrop-Molotov, ki ga je revija Time avgusta 1939 označila za »komunistično/nacistični pakt«, ena od tragičnih evropskih zgodb 20.stoletja. V svojem referatu je opozoril na tragične posledice pakta na Poljskem, v baltskih deželah, na Finskem, pa tudi v širšem evropskem kontekstu. Posebej je izpostavil, da Evropa današnjega časa za razliko od Evrope pred drugo svetovno vojno sloni na solidarnosti, ki se je še zlasti izkazala v času globalne ekonomske krize. Po Buzekovih besedah je medsebojna evropska solidarnost predpogoj za stabilnost, ta pa zagotavlja napredek in mir. Predstavnica litovskega parlamenta Irena Degutiené je izrazila prepričanje, da je morda preteklost stvar zgodovinarjev, zagotavljanje pravičnosti za ljudi, ki so bili žrtve zločinov totalitarnih režimov, pa vsekakor stvar politike. Predsednik latvijskega parlamenta Gundars Daudze je v svojem govoru še posebej poudaril pomen izobraževanja, saj je po njegovih besedah »naša dolžnost, da se spominjamo preteklosti in vedenje o njej posredujemo mladim ljudem.« Nekdanji znani litovski disident in predsednik Litve, sedanji evropski poslanec Vytautas Landsbergis je primerjal nacistična in stalinistična taborišča ter posredoval zgodovinski pregled odmevov na pakt Ribbentrop-Molotov. Konferenco sta pozdravili tudi latvijska evroposlanka Inese Vaidere ter Maria Asenius, državna sekretarka za evropske zadeve iz kabineta švedskega predsednika vlade, ki je opozorila na pomen spomina na »najtemnejše ure naše zgodovine«, saj imamo po njenih besedah »različne zgodovinske izkušnje, vendar skupno prihodnost.«
Mag. Andreja Valič med predstavljanjem referata.
Mag. Andreja Valič je s svojim prispevkom sodelovala razpravi z naslovom “Krepitev raziskovalnega področja in dvig javne zavesti: možne iniciative na ravni EU”. Valičeva poseben poen vidi tudi v informiranju in poučevanju mladih generacij in celotne družbe s pomočjo najnovejših tehnologij, kot so DVD in internet.
Izjava mag. Andreje Valič o konferenci v Bruslju.
Udeleženci konference so si ogledali del filma Sovjetska zgodba, ki je bil spomladi 2009 predvajan tudi na slovenski televiziji. V nadaljevanju so z referati, ki so iz različnih zornih kotov osvetlili okoliščine iz obdobja tik pred začetkom druge svetovne vojne ter sodoben proces tranzicijske pravičnosti, nastopili zgodovinarji Stéphane Courtois, Egbert Jahn, Françoise Thom, Janusz Kurtyka, Ludger Kühnhardt, Aivars Stranga, Jože Dežman, Toomas Hiio, Pavel Žaček, Ronaldas Račinskas, politologi, evropski poslanci, predstavniki različnih institucij in drugi. V zaključnem delu je podpredsednik Evropske komisije Jacques Barrot izpostavil pomembnost »skupnega spomina« in iskanja resnice. Po njegovih besedah je nujno potrebno, da vsaka država članica Evropske unije omogoči dostop do arhivov in krepi zavedanje o zločinih totalitarizmov, tudi z obeleževanjem spominskega dneva na vse žrtve totalitarnih režimov, saj le to omogoča spravo in spoštovanje človekovega dostojanstva. Ljudje imajo pravico povedati svoje zgodbe. Izpostavil je prvo javno tribuno v Evropskem parlamentu aprila 2008 v organizaciji slovenskega predsedstva EU ter Evropske komisije. Tedaj se je za evropske institucije začelo soočenje z vprašanjem zločinov vseh totalitarnih režimov. Evropska komisija je naročila pripravo nacionalnih poročil iz vseh 27 članic EU, ki ga bo obravnavala prihodnje leto in s tem sprožila politično razpravo. To bo ena od prioritet EU v obdobju 2010 do 2013, saj je po mnenju vrhov EU dolgoročna sprava za uspešno prihodnost v evropskem prostoru nujno potrebna.
Iz Slovenije se je konference udeležil tudi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman, ki je poudaril pomen vpetosti Slovenije v študije in premerjave v zvezi s preteklimi totalitarnimi režimi.
Jože Dežman o svojem referatu, ki ga je imel na konferenci.
Konferenco je zaključil minister za pravosodje iz Litve Remigijus Šimašiuš, ki se je s svojo osebno zgodbo iz časa sovjetskega režima dotaknil udeležencev ter poudaril globoko zavezanost poglobitvi spravnega procesa v Evropi. Tako kot ostali udeleženci konference je izrekel trdno podporo ustanovitvi Evropske platforme spomina in vesti, pa tudi krepitvi debate o spravnem procesu v okviru Sveta EU.
Nedvomno je konferenca v Evropskem parlamentu tudi z udeležbo številnih evropskih poslancev iz različni držav, tudi Slovenije, dokazala, da se spravni proces oziroma proces tranzicijske pravičnosti v okviru Evropske unije nezadržno nadaljuje na najvišjem nivoju. Kot je poudaril moderator popoldanskega dela konference John O’Sullivan, je bil v zadnjih dveh letih na tem področju storjen »ogromen napredek«, saj sta »zgodovinska pravičnost in resnica« vedno tudi del sodobne politike.
“20 let potem” – mednarodna konferenca v Pragi
Ljubljana (9.10.2009) – V češkem glavnem mestu Praga je 6. in 7. oktobra v organizaciji češkega Inštituta za preučevanje totalitarnih režimov (Ustav pro studium totalitnich režimu) potekala izredno zanimiva mednarodna konferenca z naslovom “Dvajset let potem – Komunistični režimi v srednji in vzhodni Evropi kot skupna dediščina”. Konference so se kot aktivni udeleženci z referati udeležili tudi štirje slovenski predstavniki: mag. Andreja Valič (SCNR), dr. Vida Deželak Barič (INZ), dr. Jernej Letnar Černič (Pravni inštitut) in dr. Denis Poniž (AGRFT), dr. Lovro Šturm, ki se konference ni udeležil osebno, pa je poslal referat.
VIDEO: Izjave organizatorja konference in slovenskih udeležencev.
Konferenca je potekala v prostorih češkega ministrstva za kulturo.
Utrinek z začetka konference…
Dr. Pavel Žaček, direktor češkega inštituta za preučevanje totalitarnih režimov.
Konferenca je potekala v več panelih, na katerih so referenti obravnavali različne vidike transicijske preobrazbe družbe in prava v zadnjih 20 letih po padcu železne zavese: tranzicijsko sodstvo, preobrazba varnostnih služb, način življenja in kultura vsakdanjega življenja v poznem obdobju komunizma, konceptualizacija zgodovine v osnovnih in srednjih šolah v času postkomunističnega obdobja in stare “mreže” v postkomunističnem obdobju.
Veliko število udeležencev konference je pričalo o njeni pomembnosti.
Slovenski udeleženci so sodelovali v treh panelih:
Mag. Andreja Valič.
- mag. Andreja Valič, direktorica SCNR je z referatom Izobraževanje o človekovih pravicah v okviru pouka zgodovine kot priložnost za promocijo človekovih pravic sodelovala v panelu “Konceptualizacija zgodovine v osnovnem, srednjem in univerzitetnem izobraževanju”,
Dr. Vida Deželak Barič.
- dr. Vida Deželak Barič je v panelu “Tranzicijska pravičnost” predstavila projekt popisa vseh žrtev druge svetovne vojne v Sloveniji,
Dr. Jernej Letnar Černič.
- dr. Jernej Letnar Černič je predstavil referat o problematiki iskanja odgovornosti in (ne)preganjanja storilcev zločinov zoper človečnost, ki so se zgodili po drugi svetovni vojni na Slovenskem
- dr. Denis Poniž pa je obdelal nekatere vidike demokratizacije Slovenije s pomočjo kulture, konkretno na primeru Slovenskega mladinskega gledališča.
Zaključni panel.
Referat na konferenci je iz Slovenije prispeval še dr. Lovro Šturm (ki se konference ni osebno udeležil), pripravil pa je prispevek o obravnavi zadev ustavnega sodišča, ki so se nanašale na množično in sistematično kršenje človekovih pravic v Sloveniji od leta 1945 do 1990.
Priložnosti za navezavo mednarodnih stikov je bilo veliko. Na fotki predstavnika SCNR z novozelandsko konzulko na Češkem, go. Vero Egermayer.
Skratka, konferenca je bila zelo poučna in koristna. Češkim gostiteljem lahko izrečemo le pohvalo za tako odlično organizirano konferenco, ki bo zagotovo dobila širši odmev tudi v Evropi.
Več o konferenci si lahko preberete tudi na posebni spletni strani: http://www.20yearsafter.eu/cs .
Mednarodna konferenca “Preganjanje Cerkva v komunističnih državah srednje in vzhodne Evrope”.
Ljubljana (5.10.2009) – Mag. Renato Podbersič iz Študijskega centra za narodno spravo se je udeležil mednarodne konference “Preganjanje Cerkva v komunističnih državah srednje in vzhodne Evrope”. Konferenca je potekala od 30. septembra do 2. oktobra 2009 v Bratislavi v organizaciji slovaškega Inštituta narodnega spomina (Ustav pamäti naroda).
Predstavljenih je bilo 47 referatov, ki bodo kmalu izšli tudi v zborniku. Pripravili so jih zgodovinarji, teologi in pravniki iz različnih evropskih držav (Bolgarija, Češka, Francija, Madžarska, Nemčija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Švica, Ukrajina) ter Kanade in ZDA. Mag. Renato Podbersič je predstavil referat z naslovom “Odnos totalitarnega režima do kongregacij in verskih skupnosti v Sloveniji”.
Iz Slovenije se je mednarodne konference udeležila tudi mag. Marija Čipić Rehar iz Nadškofijskega arhiva v Ljubljani.
