Vabilo na letošnjo spominsko slovesnost ob 23. avgustu
Obveščamo vas, da bomo ob letošnjem 23. avgustu – vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov
pripravili
SPOMINSKO SLOVESNOST,
v ponedeljek, 23. avgusta 2010 ob 19. uri,
na gradu Štanjel na Krasu.
Osrednji govornik bo
BORIS PAHOR, slovenski pisatelj iz Trsta.
Organizatorji letošnje slovesnosti Študijski center za narodno spravo, Občina Komen, Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta želimo ob tej priložnosti opozoriti na trpljenje in se spomniti fašističnega preganjanja Slovencev na Primorskem. K temu nas vodita dve pomembni obletnici, in sicer 90. letnica požiga slovenskega Narodnega doma v Trstu in 80. obletnica bazoviških žrtev.
Vabilo z vsebino in programom večera boste prejeli naknadno.
Vljudno vabljeni, da si ta večer vzamete čas in se udeležite spominske slovesnosti.
Razstava “Boj proti veri in Cerkvi”
V poletnih dneh vabimo v prostore SCNR na ogled razstave “Boj proti veri inj Cerkvi”, ki je od svoje prve postavitve septembra 1997 gostovala že po številnih slovenskih krajih.
Razstavo si lahko ogledate ob delavnikih med 9. in 13. uro.
Avtorji razstave…
Utrinek z razstave…
Lepo vabljeni!
Nova serija pričevanj na Radiu Ognjišče
Na Radiu Ognjišče so začeli predvajati serijo pričevanj, ki odpirajo nova poglavja s temne strani meseca.
Za zgodovinsko stroko predstavljajo pričevanja posebno obliko vira, ki še pridobijo na veljavi, če ni na voljo pisnih oziroma drugih virov in dokumentacije. Zato vas posebej vabimo, da prisluhnete zgodbam pričevalcem sorodnikom vojnih ujetnikov in civilistov, ki so jih titoistične oblasti pomorile po 2. svetovni vojni.
Na Radiu Ognjišče bo v poletnih mesecih v oddajah Moja zgodba moč prisluhniti številnim zgodbam pričevalcev. Pričevanja se nanašajo na več ko 1050 umorjenih, predvsem moških, za katerimi ostane več kot 3.400 otrok, mlajših od 18 let. V skoraj 60 primerih so več kot 140 otrokom umorili oba starša.
Njihove zgodbe odkrivajo trpljenje, ki je bilo skrito javnosti. V časih, ko se nam dobro godi, jih le težko razumemo. Zato jim prisluhnimo s spoštovanjem, usmiljenjem, sočutjem, potrpimo s trpljenjem, spoštujmo moč preživetja. Avtoriteta tega trpljenja nam jasno kaže razliko med demokracijo in totalitarizmom.
Pričevanja so zapisana v arhivu vladne Komisije za izvajanje Zakona o popravi krivic.
Oddaje si sledijo po spodaj navedenem vrstnem redu. Vabimo k poslušanju!
POTRPIMO S TRPLJENJEM
Jože Dežman, avtor oddaj Moja zgodba
30. junija in 7. julija: Trpljenje rasistično diskriminiranih pod titoizmom le stežka razumemo: oropani, mučeni, zapostavljeni, prikrajšani, trpeči pod dolgoletnim pritiskom in travmo. Zaradi politično-policijskega državnega terorizma, titoističnega apartheida so bili izolirani drug od drugega, vsak je čutil ves pritisk režima, kot da bi rasizem pritiskal samo njega.
14. julija: Zaradi brezpravja in obubožanja so se svojci umorjenih znašli v obupni revščini. Samorastniki pod režimskim bičem. Boj za preživetje jih je porinil v suženjsko delo. Otroke so dajali v rejo, hlapčevat, zaposlovali so se mladoletni.
21. julija: Mnogim družinam umorjenih so zaplenili premoženje, pogosto so jih preprosto oropali. Prikrajšani so bili za podpore, ki so jih dobili na partizanski strani. Posebno breme za diskriminirane kmečke družine je bil velik obvezen odkup, višje obdavčevanje. Umiranje na obroke.
28. julija in 4. avgusta: Šola je bila za diskriminirane otroke posebna oblika koncentracijskega taborišča. V tej industriji delitve na »naše« in »vaše« so se v šolah sistematično izživljali nad »nepravimi« otroci. Pričevanja dokazujejo strašen obseg ubijanja talentov, preprečevanja normalnega razvoja otrok zaradi titoističnega apartheida. To je morda najhujši zločin tudi titoizma.
11. in 18.avgusta: Tako posamezni travmatski udarci kot mnogi dolgoletni boleči duševni rezi so trajno zaznamovali življenja tisočev. V pričevanjih nam ljudje polnijo registre travme, ki jih niso mogli zdraviti, ki so jih morali ljudje preživeti sami. Mnogim je bilo naloženo trajno breme, ukradli so jim življenjske sanje. Kdaj bodo slovenska psihiatrija, socialna služba … spoznali vso razsežnost prostravmatske stresne motnje, žalovanjske motnje …, ki sekajo skozi generacije?
Podrobnejši termin oddaj, ki so vsako sredo ob 18.15 uri si oglejte v sporedu Radia Ognjišče: klik na povezavo.
Vabilo na odprtje razstave ob 20 letnici prvih demokratičnih volitev
V počastitev dneva državnosti vabimo na odprtje razstave
DVAJSETA OBLETNICA PRVIH DEMOKRATIČNIH VOLITEV V SLOVENIJI.
Ob odprtju razstave bo spregovorila mag. Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo.
Srečanje bo v torek, 22. junija 2010 ob 11. uri, v prostorih Študijskega centra za narodno spravo, Tivolska 42 v Ljubljani.
Razstava je bila prvič na ogled v Evropskem parlamentu v Bruslju aprila 2010, kjer je v počastitev dvajsete obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji potekala tudi slavnostna konferenca v organizaciji Slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (ELS/EPP) in Študijskega centra za narodno spravo. Konferenco je moderiral dr. Milan Zver – vodja slovenske delegacije, osrednji govornik konference pa je bil Lojze Peterle – predsednik prve demokratično izvoljene vlade v Sloveniji. O demokratičnih spremembah izpred 20 let so govorili še prof. dr. Janko Prunk – slovenski zgodovinar, László Tőkés – evropski poslanec iz Romunije in Elmar Brok – evropski poslanec iz Nemčije. Konference so se udeležili mnogi vidnejši predstavniki javnega življenja v Bruslju, med drugim tudi vsi trije veleposlaniki Slovenije v Bruslju – pri Belgiji, EU in NATO – ter evropska poslanca Ivo Vajgl in Tanja Fajon.
V video nagovoru je predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek poudaril: »Slovenci so v Evropi znani kot zelo delovni, slovenski poslanci v Evropskem parlamentu pa so močan glas za Slovenijo,« ter dodal: »ponosen sem, da kot predsednik Evropskega parlamenta predstavljam tudi Slovenijo v EU, ki je osnovana na spoštovanju, demokraciji in solidarnosti.
Vljudno vabljeni!
Predstavitev knjig nekdanjega častnika Johna Earla
Študijski center za narodno spravo in založba Mladika iz Trsta
vabita
na srečanje z angleškim časnikarjem in bivšim častnikom SOE Johnom Earlom iz Trsta ob izidu dveh njegovih knjig pri založbi Mladika: najnovejših spominskih zapisov v angleščini From Nile to Danube, A Wartime Memoir (Od Nila do Donave, Spomini iz vojnega časa) in lanskega slovenskega prevoda odmevne knjige o primorskih padalcih in britanskih misijah na Primorskem Cena domoljubja (The Price of Patriotism).
Prisotne bosta pozdravila mag. Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo ter glavni urednik založbe in revije Mladika Marij Maver. Razgovor bo vodil tržaški časnikar Ivo Jevnikar.
O knjigah bodo spregovorile publicistka in pisateljica Alenka Puhar, zgodovinarka prof. dr. Jera Vodušek Starič in prevajalka Cene domoljubja Nataša Stanič.
Srečanje bo v petek, 18. junija, ob 11. uri v prostorih Študijskega centra za narodno spravo, Tivolska 42, v Ljubljani.
Prisrčno vabljeni!
Predstavitev knjige “Pohorska afera” v Lenartu
Študijski center za narodno spravo in Občina Lenart v Slovenskih goricah
Vas vljudno vabita
na predstavitev knjige
POHORSKA AFERA
Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944, avtorja Jurija Štesla.
Predstavitev bo v sredo, 2. junija 2010 ob 18. uri, v mali dvorani CSG-ja na Trgu osvoboditve 9 (nasproti cerkve), 2230 Lenart
Knjigo bosta predstavila dr. Marjan Linasi in dr. Mateja Čoh.
Avtor v knjigi predstavi dogajanje na Štajerskem in Koroškem od septembra 1943 do aprila 1944, poznano pod imenom pohorska afera. Ugotavlja, da je pohorska afera izbruhnila zaradi strahu centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in njemu podrejenih forumov pred t. i. vrinjenci v lastnih vrstah ter zaradi strahu pred obnavljanjem protirevolucionarnega tabora na Štajerskem po kapitulaciji Italije. Predstavi vlogo in odgovornost takratnega političnega in vojaškega vodstva na Koroškem in Štajerskem, predvsem Pokrajinskega komiteja Komunistične partije Slovenije za severno Slovenijo ter partizanskih enot IV. operativne cone. Posebej izpostavi vlogo in postopke varnostno – obveščevalne službe in piše o usodi najmanj 52-ih žrtev, ki so jih na zaslišanjih mučili in nato ubili. Vse to je bilo posledica sistema organizacije partije in metod njenega delovanja, ki so v pohorski aferi odigrale pomembno vlogo.
Vljudno vabljeni!
Predstavitev knjige “Pohorska afera” v Dravogradu
Knjižnica Dravograd
in
Študijski center za narodno spravo
Vas vljudno vabita
na predstavitev knjige
POHORSKA AFERA
Krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in pomladjo 1944,
avtorja Jurija Štesla.
Predstavitev bo v sredo, 5. maja 2010 ob 18. uri v Knjižnici Dravograd.
Knjigo bo predstavil dr. Marjan Linasi.
Avtor v knjigi predstavi dogajanje na Štajerskem in Koroškem od septembra 1943 do aprila 1944, poznano pod imenom pohorska afera. Ugotavlja, da je pohorska afera izbruhnila zaradi strahu centralnega komiteja Komunistične partije Slovenije in njemu podrejenih forumov pred t. i. vrinjenci v lastnih vrstah ter zaradi strahu pred obnavljanjem protirevolucionarnega tabora na Štajerskem po kapitulaciji Italije. Predstavi vlogo in odgovornost takratnega političnega in vojaškega vodstva na Koroškem in Štajerskem, predvsem Pokrajinskega komiteja Komunistične partije Slovenije za severno Slovenijo ter partizanskih enot IV. operativne cone. Posebej izpostavi vlogo in postopke varnostno – obveščevalne službe in piše o usodi najmanj 52-ih žrtev, ki so jih na zaslišanjih mučili in nato ubili. Vse to je bilo posledica sistema organizacije partije in metod njenega delovanja, ki so v pohorski aferi odigrale pomembno vlogo.
Vljudno vabljeni!
Udeležba direktorice mag. Andreje Valič na mednarodni konferenci v Berlinu
V četrtek 29. in petek 30. aprila bo na Evropski akademiji v Berlinu potekala mednarodna konferenca “Evropa se spominja za prihodnost”. Konference se udeležuje tudi direktorica SCNR, mag Andreja Valič, ki bo predstavila referat v enem od panelov, ki nosi naslov ” Kaj smo dosegli? Kako naprej”.
V tem panelu bo mag. Valičeva skupaj z ostalimi referenti, med njimi tudi Marekom Prawdo – poljskim veleposlanikom v Berlinu, skušala odgovoriti na vprašanja: kaj pričakujejo državljani Evrope od zgodovinskega preučevanja? Kakšni so cilji raziskovalcev zgodovine komunizma, fašizma in totalitarizma? Kje tičijo politični interesi? Katere so skupne značilnosti in nasprotja, konflikti in asimetrije, nesporazumi in zmote vzajemnega sprejemanja zgodovine Evropejcev? Ima preučevanje zgodovine učinek tudi v demokratičnem ravnanju Evropejcev? So ideali evropske demokracije privlačni in prenosljivi?
Predstavitev dveh publikacij SCNR v Mariboru
Spoštovani!
Študijski center za narodno spravo je v letu 2009 izdal zbornik Totalitarizmi – vprašanja in izzivi, Ob dvajsetletnici padca železne zavese v Evropi in publikacijo dr. Milka Mikole, Dokumenti in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji.
Vljudno vas vabimo na predstavitev obeh knjig, ki bo v Pokrajinskem arhivu Maribor, Glavni trg 7, 2000 Maribor, v torek, 20. aprila 2010, ob 11. uri.
Publikaciji bosta predstavila dr. Milko Mikola in dr. Mateja Čoh.
V drugem zvezku iz serije publikacij z naslovom Dokumenti in pričevanja, ki jo izdaja Študijski center za narodno spravo, je dr. Milko Mikola zbral dokumente in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji. V publikaciji so tako objavljeni dokumenti in pričevanja o usodi izgnanih pripadnikov nemške narodne manjšine v letih 1945 in 1946. Kot ugotavlja avtor, tedaj o množičnih izgonih slovenskega prebivalstva iz kraja bivanja še ni mogoče govoriti; ti so se začeli spomladi 1947, z izgoni prebivalstva iz obmejnega pasu z Avstrijo na Kočevsko. Decembra 1948 in aprila 1949 je oblast iz prekmurske vasi Petišovci izgnala 215 tamkajšnjih družin, kar je bil zadnji množični izgon prebivalstva iz kraja bivanja v Sloveniji
Vljudno vabljeni!
Predstavitev knjige msgr. Rudolf Klinec “Dnevniški zapisi 1943-1945″.
Muzej novejše zgodovine Slovenije v sodelovanju z Goriško Mohorjevo družbo vabi na predstavitev knjige msgr. Rudolf Klinec “Dnevniški zapisi 1943-1945″.
Predstavitev bo v ponedeljek, 12. aprila 2010 ob 11. uri v Viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slovenije.
Dnevnik bo v sodelovanju urednikov prof. Petra Černiča in mag. Renata Podbersiča ml. predstavil dr. Boris Mlakar.
