Spominska slovesnost v Škrbini
Ljubljana (13. 11. 2011) – V Škrbini na Krasu se že od leta 1997 tradicionalno zbira množica predvsem Primorcev, da počasti spomin na padle in pobite primorske padalce. Tako je bilo tudi letos, 11. novembra, pred nekdanjo domačijo Miloša Adamiča, enega izmed pobitih padalcev.
Sicer je slovesnost posvečena spominu na primorske vojake, ki so se kot italijanski vojni ujetniki v Afriki pridružili zaveznikom, se tam izurili in se potem vrnili v domovino med partizane. Dvanajst izmed njih je po vojni izginilo v nepojasnjenih okoliščinah, bili so žrtve ideološke zaslepljenosti. Pobiti so bili brez sojenja in brez kakršnihkoli dokazov, niti danes ne vemo, kje ležijo njihovi posmrtni ostanki.
Spominska slovesnost v Škrbini, 11. november 2011.
Slovesnosti sta se udeležila tudi edina dva še živeča nekdanja padalca, Stanislav Simčič in Ciril Kobal. O pomenu dogodka priča tudi udeležba, kjer so posebej izstopali diplomatski predstavniki Velike Britanije in Združenih držav Amerike ter John Earle, eden izmed pobudnikov tradicionalnih srečanj v Škrbini. Pred slovesnostjo je v župnijski cerkvi v Škrbini spominsko mašo za umrle padalce daroval Milan Pregelj, vojaški kurat Slovenske vojske.
Ivo Jevnikar, časnikar in publicist iz Trsta, stoji pred spominsko ploščo v Škrbini. G. Jevnikar je veliko svojega raziskovanja posvetil življenju primorskih padalcev ter njihovi žalostni usodi. Je tudi eden izmed pobudnikov tradicionalnih proslav v Škrbini.
Spomin na povojne poboje v Kranju
Ljubljana (3. 11. 2011) – Ob dnevu spomina na mrtve se je direktorica SCNR mag. Andreja Valič Zver poklonila spominu po vojni zaprtih v kranjskem gradu Khislstein, ki so bili brez sojenja pobiti v gozdičku pri kranjskem mestnem pokopališču. Spomin nanje je obeležen z lesenim križem, vsako leto pa na tem mestu poteka spominska slovesnost z mašo.
Leseni križ spominja na žrtve povojnih pobojev.
Srečanje Izvršnega odbora Evropske platforme spomina in vesti
Ljubljana (20. 10. 2011) – V prostorih Evropskega parlamenta v Bruslju je včeraj potekalo prvo srečanje članov Izvršnega odbora Evropske platforme spomina in vesti, ki je bila uradno ustanovljena 14. oktobra 2011 v Pragi. Med štiri člane IO Platforme je bila izvoljena tudi direktorica SCNR mag. Andreja Valič Zver, poleg nje pa še Siegfried Reiprich iz Nemčije, Pawel Ukielski iz Poljske in Szolt Szilagyi iz Romunije. Predsednik Platforme je postal Göran Lindblad iz Švedske, njena izvršna direktorica pa Neela Winkelmannova iz Češke.
Na prvem srečanju se je članom IO pridružil podpredsednik Evropskega parlamenta László Tőkés, ki je pozdravil uradno ustanovitev Platforme in ponovno zagotovil podporo njenemu delovanju. Sestanka se je udeležila tudi direktorica SCNR, mag. Andreja Valič Zver.
Sodelavci SCNR na 25. Zborovanju slovenskih arhivistov na Ptuju
Dne 10. 10. 2011 se je 6 sodelavcev SCNR udeležilo 25. zborovanja Arhivskega društva Slovenije v Ptuju, kjer smo prisostvovali predavanju o varstvu in uporabi arhivskega gradiva nekdanjih služb državne varnosti v Sloveniji in tujini, zlasti Nemčiji. Ob tej priložnosti je bil izdan tudi zbornik vseh prispevkov zborovanja, ki je potekal pod naslovom »Primeri različnih praks v slovenskih arhivih«.
Direktorica Zgodovinskega arhiva Ptuj Katja Zupanič pozdravlja udeležence zborovanja in goste.
Udeleženci zborovanja.
Sodelavke SCNR na zborovanju.
SCNR na spominski slovesnosti na Teharjah
V nedeljo 2.10.2011 sta se sodelavki Študijskega centra za narodno spravo Jelka Piškurić in Mirjam Dujo Jurjevčič udeležili spominske slovesnosti za žrtvami povojnih pobojev na Teharjah.
Napis pred vstopom v spominski park
Spominski park Teharje, kjer je so stale barake nekdanjega nemškega vadbenega centra, v katere pa so po končani vojni maja 1945 začasno namestili vrnjene domobrance,vojake in civiliste; žene in otroke, ki so jih zavezniki Angleži skupaj z begunci s Hravške in Srbije iz Koroške vrnili nazaj v Jugoslavijo. Večino njih so pobili, nekaj v bližini taborišča v Bukovžlaku ali v bližnji okolici Celja, ostale pa si odplejali v smrt v Hudo jamo pri Laškem, v rudniške rove Hrastnika ali Pečovnika.
Spominsko mašo je daroval celjski škof Stanislav Lipovšek, ki je poudaril, da je za trajen in resničen mir ter za prihodnost našega naroda nujno potrebna sprava s preteklostjo, ker le tako lahko gradimo varno in srečno sedanjost in prihodnost. Sprava pa je mogoča le tedaj, če smo pripravljeni odpuščati, a odpuščanje je mogoče, če smo pripravljeni priznati resnico, pa če je še tako težka in obremenjujoča.
Maši je sledil kulturni program, kjer je nastopil tudi predsednik zaveze Anton Drobnič. Dejal je, da bomo samo z resnico o preteklosti razumeli sedanje stanje in bomo znali odločati o prihodnosti. Po njegovem mnenju vladajoče leve stranke nikakor niso razumele zdajšnjega stanja in niso znale odločati o prihodnosti, ker nočejo spoznati resnice o preteklosti.
Na mestu nekdanjega taborišča so po načrtu arhitekta Marka Marušiča vsem tukaj umrlim in od tu v smrt odpeljanim zgradili spomenik ter uredili spominski park. Odprli so ga oktobra 2004.
SCNR se je predstavil s svojimi publikacijami. Predstavnica SCNR Mirjam Dujo Jurjevčič.
Okrogla miza Totalitarni ostanki preteklosti na Slovenskem
Ljubljana (28. 9. 2011) – V Bovcu je pred dvema mesecema, 28. julija 2011 potekala okrogla miza z naslovom Totalitarni ostanki preteklosti na Slovenskem. Referata sta pripravila tudi sodelavca SCRN , direktorica Študijske centra za narodno spravo mag. Andreja Valič, ki je izpostavila nezmožnost spoprijetja države z zgodovino in opozorila na problematiko arhivskega gradiva ter Boštjan Kolarič, ki je govoril o žrtvah medvojnih in povojnih pobojev. V razpravi, ki jo je moderiral sodelavec SCNR mag. Renato Podbersič, sta sodelovala še ddr. Igor Grdina in dr. Stane Granda.
Sodelujoči na okrogli mizi v Bovcu (od leve proti desni): mag. Renato Podbersič, Boštjan Kolarič, mag. Andreja Valič, ddr. Igor Grdina in dr. Stane Granda. (foto: mmc rtv slo).
Obisk nekdanjih zaporov STASI-ja v Berlinu
Direktorica SCNR mag. Andreja Valič je skupaj s članico sveta SCNR dr. Tamaro Griesser-Pečar obiskala berlinski muzej Gedenkstätte Berlin-Hohenschönhausen, ki je urejen v nekdanji kaznilnici na področju Vzhodnega Berlina. Pogovarjali sta se z direktorjem ustanove dr. Hubertusom Knabejem ter njegovim pomočnikom dr. Helmuthom Frauendorferjem. Pod njegovim vodstvom sta si tudi ogledali muzej, ki priča o zločinski naravi nekdanjega vzhodnonemškega režima. V kaznilnici je v nečloveških razmerah bivalo povprečno okrog dva tisoč zapornic in zapornikov, celotno področje mesta okrog kaznilnice pa je bilo zaprto območje. Muzej vsako leto obišče ogromno obiskovalcev, še zlasti mladih, v njem pa se odvijajo tudi kulturne prireditve in mednarodna srečanja.
Muzej Gedenkstätte Berlin-Hohenschönhausen.
Mag. Andreja Valič in dr. Tamara Griesser Pečar s pomočnikom direktorja muzeja, dr. Helmuthom Frauendorferjem.
Zaporniška celica.
Prostor za sprehode zapornikov.
8. poletni večer sodobne zgodovine Zveznega urada za preučevanje diktature vzhodnonemške komunistične partije
Ljubljana (21. 9. 2011) – Zvezni urad za preučevanje diktature vzhodnonemške komunistične partije (Bundesstiftung zur Aufarbeitung der SED-Diktatur) je 15. septembra 2011 organiziral 8. poletni večer sodobne zgodovine, na katerem so podelili nagrade najboljšim študentom na natečaju za oblikovanje plakata. Natečaje organizirajo od leta 2003, z njimi pa spodbujajo študente, da na tak način pokažejo svoje videnje nemške sodobne zgodovine.
Nagrajenci letošnjega natečaja in zmagovalna fotografija.
Letošnja tema je bila Svoboda! (Freiheit!) kot spomin na 50. obletnico začetka gradnje berlinskega zidu. Slavnostni govornik dr. Norbert Lammert, predsednik nemškega državnega zbora, je v svojem govoru poudaril, da je osebna svoboda največja človeška dobrina. Mlade, ki so se rodili po združitvi obeh Nemčij in poznajo samo svobodo, so na ta način skušali opozoriti tudi na razliko med demokracijo in diktaturo.
Poletnega večera smo se udeležili na vabilo direktorice Zveznega urada za preučevanje diktature vzhodnonemške komunistične partije dr. Anne Kaminsky. Podelili so pet nagrad, prvo je dobil Alexander Heinl, študent oblikovanja na Berliner Technische Kunsthochschule. Podelitev je potekala v studiu ARD v Berlinu. Več lahko preberete na http://www.stiftung-aufarbeitung.de/aktuelles-1230,21,9.html.
Podelitve nagrad natečaja so se na povabilo dr. Kaminsky udeležili tudi predstavniki SCNR.
Obisk predstavnikov SCNR na Zveznem uradu za preučevanje diktature vzhodnonemške komunistične partije
Ljubljana (21. 9. 2011)- Pretekli teden je delegacija sodelavcev SCNR na čelu z direktorico SCNR, mag. Andrejo Valič v Berlinu obiskala Zvezni urad za preučevanje diktature vzhodnonemške komunistične partije (Bundesstiftung zur Aufarbeitung der SED-Diktatur), ki ga vodi dr. Anna Kaminsky. Gre za podobno institucijo kot je naš SCNR, saj ne hrani arhivskega gradiva, pač pa v različnih nemških, pa tudi tujih arhivih iz različnih aspektov preučuje problematiko 45 let trajajoče diktature v nekdanji Nemški demokratični republiki.
Urad veliko sodeluje s spominskimi centri, muzeji, zgodovinskimi društvi, neodvisnimi arhivi, združenji žrtev komunističnega nasilja, skrbijo pa tudi za politično osveščanje o totalitarizmu in šolsko ter izvenšolsko izobraževanje o nekdanji partijski diktaturi in njenih posledicah. Urad ima 35 zaposlenih, od tega 25 stalno in 10 honorarno. Izdaja veliko število zgodovinskih publikacij in skrbi tudi za širjenje zavesti v javnosti o posledicah diktatur in totalitarizma.
Med pogovori je dr. Anna Kaminsky izrazila veliko pripravljenost za vsestransko tesnejše sodelovanje med njeno in našo institucijo, pri čemer smo se dogovorili tudi za čimprejšnji podpis pogodbe o sodelovanju, ki bo podoben tistemu, ki ga je SCNR že podpisal v začetku junija s čeških Institutom za preučevanje totalitarnih režimov iz Prage. Zvezni urad za preučevanje diktature vzhodnonemške komunistične partije si v zadnjem času namreč zelo prizadeva okrepiti sodelovanje s sorodnimi institucijami v državah nekdanjega komunističnega bloka. Prvi konkretni primer sodelovanja bo lahko že kar hitro stekel, saj ena od njihovih sodelavk pripravlja študijo iz tematike, ki se nanaša na diktaturo v nekdanji Jugoslaviji.
Obisk predstavnikov SCNR na »Gauckovem« inštitutu v Berlinu
Ljubljana (21. 9. 2011) – Direktorica SCNR mag. Andreja Valič je prejšnji teden skupaj z nekaterimi sodelavci obiskala najpomembnejšo nemško ustanovo, ki se ukvarja s problematiko kršenja človekovih pravic s strani nekdanje politične policije, t.i. »Gauckov inštitut« v Berlinu. Urad zveznega pooblaščenca za zadeve nekdanje službe državne varnosti NDR je v bistvu nekdanji arhiv vzhodnonemškega STASI-ja, kjer imajo nekdanji državljani NDR preko opolnomočenca nemške vlade dostop do podatkov, ki so se o njih zbirali v času komunizma. Odprt je seveda tudi za znanstveno raziskovanje, izdaja pa tudi lastne publikacije. In prav obisk in ogled arhivskih prostorov je bilo težišče našega obiska.
Obisk v arhivu
Prihod v arhiv in uvodni pozdrav direktorja arhiva Hansa Altendorfa.
Osnovni princip pri nastanku urada je bil, da so zaposlovali v glavnem državljane nekdanje NDR, ki pa so jih seveda predhodno “varnostno” preverili, da niso sodelovali s STASI-jem. Iz nekdanje zahodne Nemčije so jih zaposlili zelo malo. Niso namreč želeli, da bi izgledalo, kot da je Zahodna Nemčija premagala Vzhodno Nemčijo, in zaradi mnenja, da so se Vzhodni Nemci sami osvobodili izpod komunizma, zato naj tudi sami “obračunavajo” s svojo preteklostjo.
Delovni pogovor med predstavniki SCNR in arhivske enote “Gauckovega inštituta”.
Po sedanji nemški zakonodaji si lahko vsak nekdanji vzhodnonemški državljan ogleda svojo policijsko kartoteko oz. dosje iz časa komunizma. Nadalje ima pravico izvedeti, kdo ga je ovajal ter si ogledati kartoteko svojega ovaduha, ne more pa si ogledovati kartotek drugih ovajanih oseb. Seveda so se tudi v Vzhodni Nemčiji bali izbruha revanšizma in medsebojnih obračunavanj med sosedi in znanci, če bi odprli tajne arhive in bi državljani zvedeli kdo je koga ovajal. Vendar se to, kljub nekaterim zelo kočljivim situacijam (ko se je izkazalo, da je npr. mož ovajal ženo in obratno) to ni zgodilo in so sedaj zadovoljni, da so te arhive odprli.
Obisk arhivskih prostorov.
Zanimiv je arhiv centrale STASI-ja v Berlinu. Tam imajo arhivske depoje in različne oddelke. Med drugim se tam nahaja tudi prostor, kjer hranijo centralno kazensko evidenco; hranijo čez 900.000 evidenčnih kartonov kazensko preganjanih posameznikov iz nekdanje NDR. Imajo tudi arhiv s kartotekami formalnih in neformalnih sodelavcev STASI-ja, kjer lahko preberemo zelo zanimive zgodbe in karakteristike tako o ovaduhih kot o ovajanih. Med zanimivostmi velja omeniti še oddelek za tajno kontrolo pisemskih pošiljk. Tam hranijo tudi STASI-jev izum: poseben stroj za odpiranje in ponovno zapiranje pisemskih kuvert. Ko je prišla pisemska kuverta iz “obdelave” ni bilo na njej nobene sledi o morebitnem odpiranju in branju njene vsebine, tako da je imel naslovnik občutek, da je še nedotaknjena.
Primer kartoteke sodelavca STAS-ija.
Direktorica SCNR je po obisku izrazila zadovoljstvo nad obiskom in podrobno ter prijazno predstavitvijo arhivov omenjene institucije. Čeprav SCNR ne hrani arhivov nekdanje slovenske komunistične tajne službe, se v prihodnosti nakazuje več možnih oblik dobrega sodelovanja med obema institucijama, zlasti na znanstvenem področju in področju primerjave ohranjenosti in dostopa do podatkov nekdanjih tajnih služb oz. politične policije v obeh državah ter preučevanja zakonodajne ureditve na tem področju.
Primeri uničevanja gradiva STAS-ija: nekatero uničeno gradivo ni mogoče več rekonstruirati, drugo pa se počasi le rekonstruira (lepi skupaj).
Obisk muzeja
Po obisku v arhivu smo si ogledali tudi pred kratkim posodobljeno razstavo o dejavnosti nekdanje vzhodnonemške tajne politične policije STASI.
Muzej delovanja STASI-ja je bil pred kratkim prenovljen, posodobljen in preseljen na drugo lokacijo.
Ogled razstave s strokovno razlago.
