Znanstveno srečanje ob drugi obletnici Hude jame
Ljubljana (3.3.2011) – Ob drugi obletnici odkritja grobišča v rovu Barbara v Hudi Jami pri Laškem je danes v organizaciji Študijskega centra za narodno spravo potekalo mednarodno znanstveno srečanje, na katerem so govorili o tabuizaciji in detabuizaciji, spominih na Hudo Jamo, temeljnih problemih družbene morale na Slovenskem, psihologiji žrtev in rabljev in o fizičnih posegih v prikrita grobišča.
Prvi panel, ki ga je vodil dr. Matija Ogrin, SAZU.
Prav na današnji dan leta 2009 so v rovu Barbara odkrili večje število posmrtnih ostankov, po ocenah več tisoč ljudi. V rovu so začeli dela že avgusta 2008 z namenom ugotovitve, ali se tam nahaja prikrito grobišče, saj je bila lokacija na seznamu vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
Uvodni referat direktorice SCNR, mag. Andreje Valič.
Pri izkopavanjih v Hudi Jami so doslej našli posmrtne ostanke 801 žrtve povojnih pobojev. Po zadnjih predvidevanjih naj bi bili v rovu posmrtni ostanki več kot 4.000 žrtev. Rudarji Rudnika Trbovlje Hrastnik so namreč uredili dostop do male dvorane, kjer je prostor za okostja 801 žrtve, ki so bila že forenzično pregledana. Dosedanje ugotovitve kažejo, da gre v Hudi Jami za pobite vojne ujetnike in civiliste, ki so jih pripeljali iz taborišča na Teharjah.
Drugi panel, ki ga je vodila dr. Mateja Čoh, SCNR.
Na srečanju so z referati v prvem panelu nastopili: asist. mag. Andreja Valič (Študijski center za narodno spravo), z referatom “Na dnu človeških usod”, Jože Dežman (Gorenjski muzej Kranj), z referatom “Tabuizacija in detabuizacija”, Marko Štrovs (Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve), z referatom “Hudi spomini na Hudo jamo”, dr. Lia Katarina Kompan Erzar (Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani) z referatom “Družina v primežu generacij in viš. znans. sod. dr. Bojan Žalec (Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani) z referatom “Temeljni problemi (družbene) morale na Slovenskem”.
Prostor sejne sobe SCNR je bil premajhen za vse, ki so želeli prisostvovati znanstvenemu srečanju.
V drugem panelu so nastopili: izr. prof. dr. Tomaž Erzar (Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani) z referatom “Izgubljeno sočutje” (zaradi njegove odsotnosti je referat prebrala dr. Katarina Erzar), Pavel Jamnik (Ministrstvo za notranje zadeve) z referatom “Fizični posegi v prekrita grobišča”, Jim Kosem, MARCA (Halfman Research & Design – consultant to Horizon Digital Economy Research/Univerza Nottingham) z referatom “Medijski projekt Spomenik” in Margarita Maria Dolinar (slikarka), ki je z referatom “Slovenska svetloba – dosežek sprave” razložila svojo sliko “Slovenska Guernica”.
Slikarka Marjetka Dolinar z detajlom slike “Slovenska Guernica”.
Predavanje dr. Mateje Čoh ob izidu knjige »Za svobodo, kralja in domovino«
Ljubljana (16.2.2011) – V dvorani Študijskega centra za narodno spravo je ob izidu knjige dr. Mateje Čoh z naslovom »ZA SVOBODO, KRALJA IN DOMOVINO« – Ilegalne skupine v Sloveniji med letoma 1945 in 1952, potekalo predavanje, na katerem je avtorica predstavila glavne izsledke svojega raziskovanja.
Avtorica knjige, dr. Mateja Čoh, ki je tudi vodja Raziskovalne enote na SCNR.
O knjigi
Avtorica v monografiji predstavi nastanek, organizacijo in delovanje ilegalnih skupin, t. i. band, po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji. Ilegalne skupine so bile usmerjene protikomunistično in povojna oblast je bila prepričana, da so delovale s ciljem zrušiti tedanji družbeni in politični sistem v Jugoslaviji ter se zavzemale za vrnitev kralja Petra II. v domovino. Ta cilj naj bi dosegle s političnimi, z vojaškimi, obveščevalnimi in s propagandnimi akcijami; pri tem naj bi se povezovale s tujimi obveščevalnimi službami, predvsem z britanskimi in ameriškimi. Ilegalno delovanje je odkrivala in preganjala Uprava državne varnosti (Udba), ki je nekaj članov in podpornikov ilegalnih skupin likvidirala v akcijah za njihovo razbitje, večina pa je bila obsojena na javnih, političnih in montiranih sodnih procesih. Več: klik na povezavo.
Zbrane je na začetku pozdravila direktorica SCNR, mag. Andreja Valič.
Tudi tokrat se je v dvorani zbralo precejšnje število poslušalcev.
Okrogla miza “Pravo in prav”
Ljubljana (3.2.2011) – Študijski center za narodno spravo je včeraj organiziral okroglo mizo z naslovom Pravo in prav, na kateri so pravniki prof. dr. Lovro Šturm, doc. dr Matej Avbelj in dr. Jernej Letnar Černič predstavili problematiko slovenske pravne države. Pri tem so poudarili, da problem slovenske pravne države ni v sprejetih zakonskih predpisih, ampak v nespoštovanju prava v vsakdanjem življenju.
“Dejstvo je, da so bili pred in med drugo svetovno vojno ter po njej pobiti civilisti in zunajsodni poboji civilistov zločin, ki ne zastara. Trupla so, zločini so, a zanje ni nihče odgovarjal, saj do pregona ni prišlo, ker pravo ni bilo uporabljeno,” je povedal doc. dr. Matej Avbelj, ki meni, da je zadevo nedvomno treba končati enkrat za vselej, kar pa po njegovem mnenju lahko dosežemo samo z obsodbami odgovornih za te zločine na sodiščih in s spoštljivim odnosom do svojcev pobitih. Po njegovem mnenju je to edina pot do sprave in “katarze” naroda.
Dr. Jernej Letnar Černič je povedal, da izgovorov za zunajsodne poboje ni. Po mednarodnem vojnem pravu so bili taki poboji že pred letom 1945 označeni za zločinska dejanja najhujše vrste.
“Pri takih zločinih tudi ne smemo razlikovati med zmagovalci in poraženci, ampak je treba vse obravnavati enako, saj pravo ne sme poznati dvojnih meril. To so na evropskem sodišču za človekove pravice pokazali v primeru Kononov proti Latviji,” je še pojasnil.
Kononov proti Latviji
Jernej Letnar Černič je predstavil primer Kononov proti Latviji in dejal, da je Evropsko sodišče s svojo razsodbo povedalo, da je treba storilce kaznivih dejanj obravnavati ne glede na politično pripadnost.
Poveljnik ruske partizanske enote Vasilij Makarovič Kononov je namreč 27. maja 1944 v latvijski vasi Mazie Bati dal pobiti devet ljudi. Sodišče v Rigi je Kononova pravnomočno obsodilo. Sodišče je sodbo izreklo na podlagi Statuta mednarodnega vojaškega sodišča v Nürnbergu, IV. haške konvencije 1907 in IV. ženevske konvencije iz leta 1949.
Kononov se je na latvijsko razsodbo pritožil na Evropsko sodišče za človekove pravice. Tam je potekala razprava na prvi stopnji pod vodstvom slovenskega sodnika Boštjana M. Zupančiča. Na prvi stopnji so razsodili v korist Kononova zaradi domnevne uporabe kazenskega zakonika »za nazaj« oz. retroaktivnosti. Po pritožbi je primer obravnaval še veliki senat evropskega sodišča za človekove pravice, ki pa je potrdil sodbo latvijskega vrhovnega sodišča v primeru Kononov proti Latviji.
Nevarnost ponovitve zločinov
Dr. Lovro Šturm je prepričan, da je zamolčanje zločinov proti človečnosti na prostoru nekdanje Jugoslavije eden izmed razlogov, da so se ob razpadu skupne države enaki zločini ponovili. “Če ne bi imeli pred očmi takratnih vzorcev in če v zavest ne bi bila vtkana miselnost, da zmagovalci vojn ne morejo biti kaznovani, se Srebrenica ne bi zgodila,” je dejal.
“Rešitev iz stanja družbene korozije”
Avbelj je zatrdil, da je pot iz stanja “družbene korozije” do gradnje pravne države mogoča le z ljudmi z integriteto. Integriteta bi se po njegovem mnenju morala izvajati na treh ravneh: na osebni ravni, institucionalni ravni in družbi kot celoti. Pred začetkom gradnje pravne države pa je treba jasno povedati, da so bili poboji zločini v pravnem smislu, da je nepregon teh zločinov v nasprotju s pravom in da takšno ravnanje ne more postati standard našega ravnanja v prihodnje.
Keith Miles obiskal SCNR
Ljubljana (24.11.2010) – Študijski center za narodno spravo je obiskal Keith Miles, predsednik Društva britansko-slovenskega prijateljstva. Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič mu je predstavila delo našega centra, nad katerim je pokazal veliko zanimanje in zadovoljstvo. Dogovorila sta se tudi za nadaljnje sodelovanje. Miles si je ogledal še razstavo o prvih demokratičnih volitvah v Sloveniji leta 1990, s katero smo aprila gostovali tudi v evropskem parlamentu.
Keith Miles med ogledom razstave.
Med vpisovanjem v knjigo gostov.
SCNR organiziral okroglo mizo o denacionalizaciji
Ljubljana (10.11.2010) – Združenje lastnikov razlaščenega premoženja in Študijski center za narodno spravo sta v prostorih Študijskega centra za narodno spravo, organizirala okroglo mizo o problematiki denacionalizacije v Sloveniji, saj je to kljub številnim v celoti ali delno rešenim zadevam, še vedno aktualna tema z vidika poprave krivic, ki jih je zagrešil povojni komunistični sistem.
Pri pogovoru so sodelovali Inka Stritar, predsednica ZLRP, Tine Jaklič, nekdanji predsednik ZLRP, Peter Logar in Zdenka Goriup – člana predsedstva ZLRP.
Sodelujoči so spregovorili o izvajanju zakona o denacionalizaciji, problemih in ovirah ter trenutnem stanju na tem področju.
Poročilo glede izvajanja slovenske denacionalizacije, v okviru dokumentarnega poročila o kršenju človekovih pravic.
Udeleženci okrogle mize o denacionalizaciji.
Udeležence je pozdravila direktorica SCNR, mag. Andreja Valič.
Dr. Ljubo Sirc gost pogovora na SCNR
Ljubljana (29.9.2010) – V prostorih Študijskega centra za narodno spravo je potekal pogovor z nekdanjim disidentom, političnim zapornikom in raziskovalcem komunističnih ekonomij, dr. Ljubom Sircem. Ljubo Sirc je odgovarjal na vprašanja moderatorke, direktorice SCNR, mag. Andreje Valič, ki so se dotikala njegovih neposrednih izkušenj s komunističnim režimom in komunisti vse od leta 1941 do današnjih dni, ko še vedno mnogokje prevladuje (post)komunistična miselnost.
Dr. Ljubo Sirc se je rodil leta 1920 v Kranju. Po maturi se je vpisal na Pravno fakulteto v Ljubljani. V študentskih letih je predsedoval kranjskemu Akademskemu študentskemu društvu in se priključil skupini levičarskih intelektualcev. Preko njih je navezal stike s Črtomirjem Nagodetom. Bil je član Stare pravde, ki je avgusta 1941 vstopila v OF. Po vojni se je zaposlil na tiskovnem uradu pri predsedstvu vlade. V tem času je bil reden gost britanskega konzula v Ljubljani, skupaj z Nagodetovo skupino pa je razmišljal o organizaciji nekomunistične opozicije. Avgusta 1947 ga je revolucionarna oblast kot britanskega vohuna na Nagodetovem procesu najprej obsodila na smrt, pozneje pa na zaporno kazen. V zaporu je preživel sedem let in pol.
Po letu brezuspešnega iskanja zaposlitve je leta 1955 na skrivaj pobegnil iz države. Nastanil se je v Londonu, kjer je delal pri BBC Monitoring Service. Leta 1960 je na univerzi v Fribourgu v Švici doktoriral iz ekonomije. Od leta 1962 je predaval na University St. Andrews, od leta 1965 do upokojitve leta 1983 pa na univerzi v Glasgowu. Po upokojitvi je postal direktor Centra za proučevanje komunističnih gospodarstev v Londonu. Na volitvah leta 1992 je kandidiral za predsednika slovenske države. Leta 2003 je postal častni meščan Kranja. Od petdesetih let prejšnjega stoletja je član Liberalne internacionale, svetovnega združenja liberalnih strank in Mont Pellerin Society. Za zasluge pri širjenju demokratičnih idej v Vzhodni Evropi mu je angleška kraljica leta 2001 osebno podelila britansko odlikovanje CBE.
Predstavitev knjige o Lojzetu Grozdetu in odprtje razstave “Boj proti veri in Cerkvi”
Ljubljana (8.9.2010) – Na Študijskem centru za narodno spravo je potekala predstavitev knjige Milanke Dragar “ZVEST KRIŽANEMU MUČENEC LOJZE GROZDE” in odprtje razstave dr. Tamare Griesser Pečar ”BOJ PROTI VERI IN CERKVI 1945 – 1961″. Obeh dogodkov se je udeležilo veliko naših stalnih obiskovalcev, precej pa je bilo tudi novih.
Pozdrav direktorice SCNR, mag. Andreje Valič.
Udeleženci so z zanimanjem prisluhnili predstavitvi knjige…
Med udeleženci je bil tudi italijanski veleposlanik v RS, nj. eksc. g. Alessandro Pietromarchi.
Avtorica knjige Milanka Dragar z dr. Tamaro Griesser Pečar.
Sledilo je še uradno odprtje razstave “Boj proti veri in cerkvi”, glavne avtorice dr. Tamare Griesser Pečar.
Utrinek z razstave, ki je v treh letih, odkar je bila prvič postavljena, gostovala že v številnih krajih po Sloveniji.
Avtorica knjige o mučencu Lojzetu Grozdetu Milanka Dragar podpisuje izvod svoje knjige.
SCNR že drugič obeležil Dan spomina na žrtve totalitarnih režimov
Štanjel (23.8.2010) – Študijski center za narodno spravo je v soorganizaciji z občino Komen, Inštitutom dr. Jožeta Pučnika in Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta že drugo leto zapovrstjo pripravil slovesnost ob 23. avgustu, vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Osrednji govornik je bil slovenski pisatelj in akademik Boris Pahor iz Trsta. Med udeleženci sta bila tudi predsednik slovenske vlade Borut Pahor, svetovalec predsednika RS, Ladislav Lipič, evropski poslanec dr. Milan Zver predsednik SAZU akademik Jože Trontelj, češki veleposlanik v RS Petr Voznica, ljubljanski nadškof dr. Anton Stres, koprski škof Metod Pirih, predsednika SDS Janez Janša ter NSi Ljudmila Novak in poslanci DZ, med njimi tudi predsednica odbora za človekove pravice Eva Irgl.
VIDEO 1: Nagovor direktorice SCNR, mag. Andreje Valič in čestitke Borisu Pahorju za 97 let.
VIDEO2: Nagovor Nataše Šuštar, IJP in Sergija Pahorja, DSIT.
»Vtis imam, da se je danes človeška družba tako izmaličila, da se je tako imenovano zlo, pa naj bo moralno, socialno ali politično, tako zelo navadilo, da jemlje današnji nastali trend kot nekaj normalnega,« je na grajskem dvorišču v Štanjelu poudaril slovenski pisatelj iz Trsta Boris Pahor.
Direktorica SCNR. mag. Andreja Valič čestita Borisu Pahorju za 97 let.
Boris Pahor je v nagovoru poudaril, da je Slovencem najbolj stregel po življenju fašizem. Dodal je, da ne bodo nikoli pozabljena nemška taborišča, kjer so postali pepel dobri trije milijoni političnih deportirancev. »Vtis imam, da se je danes človeška družba tako izmaličila, da se je tako imenovano zlo, pa naj bo moralno, socialno ali politično, tako zelo navadilo, da jemlje današnji nastali trend kot nekaj normalnega. Tudi slovenska družba je izgubila pravo vrednotenje svoje zgodovine in bližnje preteklosti, izgubila zavest, da smo kot številčno skromno prebivalstvo v razmerju do drugih res neizmerno drago plačali preizkušnje, ki so nam jih naprtili vsi trije totalitarizmi prejšnjega stoletja.«
Velika udeležba na slovesnosti.
Pahor je nekajkrat poudaril, da kljub nacističnemu zlu daje na prvo mesto črno diktaturo: »V poštev je treba vzeti resnico, da je imel nacizem z nami opraviti kot z odraslimi ljudmi, fašizem pa se je lotil naših otrok v vrtcih in šolah. V tržaški provinci je bilo več kot 50.000 priimkov poitalijančenih. Na tako zaničevanje smo pozabili, namesto da bi dali vse to pred sodišče. Tudi sedaj. Takšni zločini ne zastarajo.« Vprašal se je tudi, kako se čutimo Evropejce 21. stoletja? Na vse skupaj smo se navadili. Ko počastimo spomin na osvobodilni boj, ob strani pa puščamo tigrovce, je dodal.
Župan Občine Komen Uroš Slamič.
Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič.
Nataša Šuštar, IJP
Sergij Pahor, DSI Trst.
Posebej se je Pahor dotaknil poročila slovensko-italijanske zgodovinske komisije. »Sedem let nosečnosti je potrebovala, da je zagledala luč sveta. Priti mora v šole, podobno kot sta to napravili Francija in Nemčija. Še bolj pomembno je, da slovenska mladina spozna iz knjig vso preteklost Slovencev, vso medvojno in predvojno usodo Primorske. Pri nas prihaja državna zavest na dan ob nogometnih tekmah. To niti ni čudno, saj niti državna himna ne omenja, da gre za Slovence. Dvakrat sem predlagal, da društvo slovenskih pisateljev pošlje predlog, da se popravi himno. Narod, ki ima tri manjšine zunaj meja, v svoji himni zanika proti pesniškemu geniju svoj obstoj in kot navadni anonimnež hvali svoje sosedstvo. Govorimo o sosedih, ki jih ni,« je dejal Boris Pahor.
Na koncu programa smo si z zanimanjem ogledali še dokumentarni film “Sonja”, ki prikazuje osebno zgodbo Sonje Amf Canziani, ki je pretrpela strahote mučenja v fašističnih zaporih, mamo pa so ji na podlagi krive obtožbe ubili partizani. (Na fotografiji: komenski župan izroča Sonji Amf Canziani šopek rož).
Na koncu objavljamo še celotni nagovor direktorice SCNR, mag. Andreje Valič ob začetku slovesnosti
V čast mi je, da vas lahko pozdravim na nocojšnji slovesnosti v spomin žrtvam totalitarnih in avtoritarnih režimov.
Ko je sistem vse, je posameznik nič…
Zgodovina zaokroža okostnjake na ničlo,
nam pove Nobelova nagrajenka, poljska pesnica Wisława Szymborska v pesmi Taborišče lakote pri Jaslu, in nadaljuje:
Tisoč in eden je še zmeraj tisoč.
Ta eden – kot bi ga sploh ne bilo;
plod je izmišljen, zibka prazna,
abecednik odprt za nikogar,
zrak je, ki se smeji, kriči in raste,
stopnice za praznino, ki hiti na vrt,
za nikogar prostor v vrsti.
Pesničine pretresljive misli pričarajo grozljivo podobo posameznika, ujetega v neusmiljeno kolesje zgodovine. Dr. Jože Pučnik opozarja na brezobzirno podcenjenost človekovega življenja v vsakem totalitarizmu, neodvisno od njegovega zastavljenega cilja. Boris Pahor, današnji slavnostni govornik, meni, da se ljudje povečini ne zavedajo, kako so pravzaprav igrače družbenih zakonov in silnic, v katerih so se znašli.
Zgodovina je kruta.
Še bolj krut pa je molk o vsem, kar smo si hudega prizadejali. In občutek poraženosti ob tem molku, občutek, ki ga delimo z nekdanjim taboriščnikom Borisem Pahorjem, stoječim ob skromnem pokopališču na mestu nekdanjega koncentracijskega taborišča.
Danes se poskušamo zavarovati pred človeško pozabljivostjo, pred revnostjo njegove domišljije, pred nestalnostjo njegove fluidne zavesti, kot piše pisatelj Pahor v Nekropoli.
Danes se spominjamo.
Z nami in v naših srcih so ljudje, ki so v času krutosti premogli ljubezen in pogum,
ki so kljub človeka nevrednim razmeram poskušali obdržati človeško dostojanstvo.
Danes govorimo, poslušamo in pripovedujemo njihove zgodbe…. zaradi mladih generacij, zaradi prihodnosti.
Boris Pahor nas opozarja, da je »…v resnici poleg ljubezni, ki je nedvomno prva, plemeniti upor proti krivični stvarnosti največ, kar lahko prispevamo za rešitev človekovega dostojanstva.« Danes se torej upiramo pozabljanju, molku, ki ne zdravi ran, pač pa jih poglablja.
Wyslawa Szymborska ob koncu svoje pesmi zapiše:
In peli so s prstjo v ustih.
Lepo pesem o tem, da vojna zadeva naravnost v srce. Napiši, kako je tiho tu. Bom. (obljublja pesnica in z njo mi).
Zato govorimo, pišemo, se spominjamo… ker preteklost živi v sedanjosti in oblikuje naš jutri.
Prihodnost brez temnih senc pa ne bo prišla sama od sebe. Treba jo bo ustvarjati: vsi, ki sooblikujemo stvarnost, moramo delovati v isti smeri, v smeri spoštovanja človekovega dostojanstva. Potem bo možnosti, da se ponovi temna stran meseca, temna stran zgodovine, mnogo manj. Vse je v nas samih.
Žrtvi – živi priči totalitarizmov 20. stoletja: Sonja Amf Kanziani in Jelka Mrak Dolinar.
Dobro obiskana novinarska konferenca pred ponedeljkovo obeležitvijo spomina na žrtve totalitarnih režimov v Štanjelu
Ljubljana (19.8.2010) – Danes je v prostorih SCNR potekala tiskovna konferenca pred bližnjim Vseevropskim dnevom spomina na žrtve totalitarnih režimov. Študijski center za narodno spravo namreč, skupaj z Občino Komen, Inštitutom dr. Jožeta Pučnika in Društvom slovenskih izobražencev iz Trsta, prireja 23. avgusta v Štanjelu na Krasu slovesnost ob zaznamovanju tega dneva. Tiskovna konferenca je bila združena s predstavitvijo knjige “Poročilo o pobojih”, ki jo je izdal Inštitut dr. Jožeta Pučnika in kjer je predstavljeno delno poročilo t.i. “Pučnikove komisije” o povojnih pobojih.
Udeleženci tiskovne konference: mag. Andreja Valič, Mateja Jančar, Uroš Slamič in Sergij Pahor.
Direktorica študijskega centra mag. Andreja Valič je ob tej priložnosti povedala, da slovesnost letos prirejajo drugič zapored, vendar nam žal k sodelovanju še ni uspelo pritegniti državnega vrha. Poudarila je, da sta vedenje in razumevanje pogoja za spravo, “ki jo Slovenija nujno potrebuje, zato želimo, da se spravni proces nadaljuje in zaključi.”
Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič.
Omenila je tudi, da je pred nekaj tedni britanski minister za evropske zadeve na video kanalu You tube v pogovoru z volivci izrazil obžalovanje zaradi vrnitve domobrancev po 2. svetovni vojni v Slovenijo, zato je “morda sedaj pravi čas za ustanovitev britansko-slovenske komisije o povojnih pobojih”.
Udeležba novinarjev je bila precejšnja.
Sergij Pahor iz tržaškega društva slovenskih izobražencev je pojasnil, da je skrajni italijanski nacionalizem skoraj 50 let krojil usodo slovenske manjšine v Italiji. “Požigu Narodnega doma so sledila še hujša dejanja. Z razpustom društev in izobraževalnih ustanov je bilo v celoti onemogočeno kolektivno izražanje slovenstva. Uradni Sloveniji zamerimo, ker velikokrat pozablja na ravnanje italijanskega nacionalizma s slovensko manjšino,” poudarja Pahor.
Knjiga “Poročilo o pobojih”, ki jo je predstavila Mateja Jančar (IJP).
Župan Občine Štanjel Uroš Slamič, pa je povedal, da ga veseli, da bo letošnja slovesnost obeleževanja vseevropskega dneva na žrtve totalitarnih režimov potekala ravno v Štanjelu, ki je bil zaznamovan z vsemi tremi totalitarizmi 20. stoletja. Izrekel je povabilo vsem, da se v čim večjem številu udeležijo ponedeljkove slovesnosti.
Odprtje razstave “Dvajseta obletnica prvih demokratičnih volitev v Sloveniji”
Ljubljana (22.6.2010) – V prostorih Študijskega centra za narodno spravo je potekalo odprtje razstave “Dvajseta obletnica prvih demokratičnih volitev v Sloveniji”. Ob odprtju razstave je spregovorila mag. Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo, ki je predstavila referat “Demos – fragmenti v ogledalu časa”, ki temelji na njenih večletnih raziskovanjih zgodovinske vloge koalicije Demos.
VIDEO: Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič o razstavi.
Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič in moderatorka Marta Keršič Kavčič.
Mag. Andreja Valič med predavanjem.
Razstava je bila prvič na ogled v Evropskem parlamentu v Bruslju aprila 2010, kjer je v počastitev dvajsete obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji potekala tudi slavnostna konferenca v organizaciji Slovenske delegacije Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu (ELS/EPP) in Študijskega centra za narodno spravo.
Udeleženci predstavitve in otvoritve razstave, med njimi šolski minister v času Demosove vlade, dr. Peter Vencelj.
Konferenco je moderiral dr. Milan Zver – vodja slovenske delegacije, osrednji govornik konference pa je bil Lojze Peterle – predsednik prve demokratično izvoljene vlade v Sloveniji. O demokratičnih spremembah izpred 20 let so govorili še prof. dr. Janko Prunk – slovenski zgodovinar, László Tőkés – evropski poslanec iz Romunije in Elmar Brok – evropski poslanec iz Nemčije. Konference so se udeležili mnogi vidnejši predstavniki javnega življenja v Bruslju, med drugim tudi vsi trije veleposlaniki Slovenije v Bruslju – pri Belgiji, EU in NATO – ter evropska poslanca Ivo Vajgl in Tanja Fajon.
Med gosti na SCNR je bil tudi češki veleposlanik v RS, dr. Petr Voznica.
Takrat je v video nagovoru predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek poudaril: »Slovenci so v Evropi znani kot zelo delovni, slovenski poslanci v Evropskem parlamentu pa so močan glas za Slovenijo,« ter dodal: »ponosen sem, da kot predsednik Evropskega parlamenta predstavljam tudi Slovenijo v EU, ki je osnovana na spoštovanju, demokraciji in solidarnosti.«
Med ogledom razstave v prostorih SCNR. .
