Prijatelj SCNR evropski poslanec László Tőkés postal podpredsednik EP
Ljubljana (17.6.2010) – Včeraj so evropski poslanci na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu za enega od podpredsednikov EP izvolili evropskega poslanca Lászla Tőkésa, znanega kot voditelja “Temišvarske revolucije” decembra 1989, s katero je padel Ceauşescujev režim.
Tőkés je dober prijatelj in podpornik našega Študijskega centra za narodno spravo, z njim smo se srečali in družili že na več mednarodnih dogodkih na temo totalitarizmov, zato dobro pozna naše delo. Novembra lani se je udeležil posveta ob 20 letnici ustanovitve Demosa. Ob tej priložnosti se je srečal tudi z našo direktorico mag. Andrejo Valič in ji izročil knjigo s posvetilom.
SCNR v Evropskem parlamentu obeležil 20. obletnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji
Bruselj (14.4.2010) – Slovenska delegacija Evropske ljudske stranke – krščanskih demokratov v Evropskem parlamentu (ELS/EPP) in Študijski center za narodno spravo so v Evropskem parlamentu gostili slavnostno konferenco v počastitev 20. obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Konferenco je moderiral dr. Milan Zver – vodja slovenske delegacije, osrednji govornik konference pa je bil Lojze Peterle – predsednik prve demokratično izvoljene vlade v Sloveniji. O demokratičnih spremembah izpred 20 let so govorili še dr. Janko Prunk – slovenski zgodovinar, László Tőkés – evropski poslanec iz Romunije in Elmar Brok – evropski poslanec iz Nemčije.
VIDEO: RAZSTAVA O KATYNU IN 20 LETNICI PRVIH DEMOKRATIČNIH VOLITEV V SLOVENIJI V EVROPSKEM PARLAMENTU.
Konference so se udeležili mnogi vidnejši predstavniki javnega življenja v Bruslju, med drugim tudi vsi trije veleposlaniki Slovenije v Bruslju – pri Belgiji, EU in NATO – ter evropska poslanca Ivo Vajgl (Zares) ter Tanja Fajon (SD).
V video nagovoru je predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek poudaril: »Slovenci so v Evropi znani kot zelo delavni, slovenski poslanci v Evropskem parlamentu pa so močan glas za Slovenijo,« ter dodal: »ponosen sem, da kot predsednik Evropskega parlamenta predstavljam tudi Slovenijo v EU, ki je osnovana na spoštovanju, demokraciji in solidarnosti.«
Lojze Peterle je v svojem govoru predstavil svoj pogled na razvoj dogodkov in izpostavil, da so bile volitve 8. in 22. aprila 1990 v Sloveniji prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni in so bile »najpomembnejše volitve v zgodovini slovenskega naroda, ker so pomenile uvod in predpogoj za uresničitev samostojne slovenske državnosti, o kateri so sanjali številni slovenski rodovi.«
Peterle je razložil, da je na teh volitvah pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika zmagal Demos: » edina politična opcija, ki je šla na volitve s programom samostojne in demokratične slovenske države,« ter dodal: »Če ne bi zmagal Demos, bi vsaj še nekaj časa vodila Slovenijo pro-jugoslovanska večina strank komunističnega porekla. Do osamosvojitve ne bi prišlo.
Lojze Peterle je poudaril, da so bile prve demokratične volitve priborjene s strani novih demokratičnih sil, ne pa podarjene velikodušno s strani stare zveze komunistov: »Imeli smo vizijo, program, strategijo, pogum in podporo. Znotraj Demosa sta dobili največ glasov stranki SKD in SKZ, za katerimi so bili volivci tistih slojev, ki so plačali največji davek komunizmu – kristjani in kmetje.«
Peterle je poudaril še, da je Slovenija v preteklih dvajsetih letih veliko dosegla, da pa »bo naša tranzicija dokončana, ko se bodo v Sloveniji v polnosti uveljavila evropska načela, ko bomo jasno ločevali med napako in zločinom ter med resnicoljubnostjo in revanšizmom, ko bo privatizacijsko obsedenost in divji kapitalizem nadomestilo resnično socialno tržno gospodarstvo, ko bo naš zgodovinski spomin izčiščen, ko bo imela pri nas domovinsko pravico tudi pravica do resnice,« ter zaključil: “Ne moremo imeti združene Evrope in razdeljene Slovenije.”
Elmar Brok je primerjal borbo za svobodo v Sloveniji s tisto v Vzhodni Nemčiji in povedal, da je bila borba za svobodno Slovenijo dokončana šele s 1. majem 2004. Od takrat, pa je Brok povedal, so se zahodni politiki mnogo naučili od vzhodnih kolegov: »za svobodo se je potrebno boriti še naprej, saj bomo lahko rekli, da smo vsi ljudje svobodni šele, ko bo vsak človek svoboden.« Na koncu je Brok spomnil še, da je bila EU osnovana na želji: »nikoli več vojne, nikoli več diktature.«
László Tőkés, ki je bil med voditelji odpora proti komunizmu v Romuniji, je povedal, da je bil trud za demokracijo v Sloveniji nekaj posebnega, a da so hkrati potekali podobni napori v drugih Evropskih državah: na Poljskem, Madžarskem, v Romuniji in drugje, ter poudaril: “Ne smemo pozabiti zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili pod Titom, pa tudi ne tistih pod Securitate v Romuniji in drugje po Evropi.”
Prof. dr. Janko Prunk je kot ključno izpostavil zmago Demosa, ki je pomenila konec petdesetletne državljanske vojne v Sloveniji oz. izrednega stanja političnega in pravnega nasilja, ki se je začelo med fašistično okupacijo Slovenije med drugi svetovno vojno 1941 in se nadaljevalo v desetletjih komunističnega režima.«
Prunk je bil jasen, da je imel razvoj v Sloveniji tudi svoje interne temelje in svojo lastno dinamiko, ki se je, kot je povedal, »precej razlikovala od tempa razvoja in sprememb v sovjetskem bloku in tudi precej od razvoja v drugih jugoslovanskih republikah in je prehitevala njihov razvoj.«
Nadalje je Prunk citiral volilni program Demosa iz decembra 1989, ki se je navezoval na majniško deklaracijo, kjer je bilo jasno zapisano, da se bo Demos »zavzemal za miren prehod iz totalitarizma v demokratično urejeno družbo. K temu ga zavezujejo lastna moralna načela in krvave žrtve in druge posledice revolucije. Zato svojega lastnega odnosa ne bo gradil na protipartijskem revanšizmu, prizadeval pa si bo za resnico o preteklosti in popravo krivic, ki se sploh dajo popraviti.« Prunk je to označil za demokratičen in etičen program ter povedal, da je Demos v težkih razmerah vseeno izpeljal program državne osamosvojitve in institucionalne konsolidacije in demokratizacije.
V imenu Študijskega centra za narodno spravo in direktorice mag. Andreje Valič, je Marta Keršič predstavila razstavo, ki so jo pripravili ob tej priliki, da bi z besedo in sliko nazorno obeležili pomembne dogodke izpred 20 let. Razstava bo obkrožila Slovenijo.
Marta Keršič je v predstavitvi med drugim izpostavila: “Slovenija je ob koncu 80. let 20. stoletja doživljala hudo gospodarsko, nacionalno in socialno krizo v jugoslovanski državi. Hkrati je bil to čas novega prebujenja, saj so se okrepila nova družbena gibanja, pojavili so se neodvisni mediji in strokovna združenja, ustanovljene so bile prve politične zveze in stranke. Z eno besedo to dogajanje imenujemo slovenska pomlad.
Leta 1990 so se novo oblikovane stranke združile in oblikovale koalicijo Demos (Slovenska demokratska zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Kmečka zveza, Zeleni Slovenije in Slovenska obrtna-podjetniška stranka). Z Majniško deklaracijo so javnosti predstavile pravico Slovencev do samoodločbe, zavezanost k demokraciji in zahtevo po izvedbi plebiscita o neodvisnosti Slovenije. Z njo so nagovorile široke ljudske množice.
Pred 20. leti, natančneje 8. 12. in 22. aprila 1990 so v Republiki Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske demokratične volitve. V skladu z ustavo iz leta 1974 so stranke, društva in podjetja predlagali kandidate za tri skupščinske zbore: Družbenopolitični zbor, Zbor občin in Zbor združenega dela. V vsakega od njih je bilo izvoljenih 80 poslancev.
Na volitvah je zmagal Demos z 52, 91% glasov in uvedel demokratični sistem.
Nova slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta je bila imenovana na skupni seji vseh treh zborov skupščine 16. maja 1990. Ministri so bili imenovani izmed vseh strank, združenih v Demos, in nekdanje komunistične stranke ZKS – SDP.
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle- sedanji poslanec v evropskem parlamentu je postal predsednik vlade, predsednik skupščine pa dr. France Bučar.
Istočasno so potekale volitve za člane in za predsednika predsedstva Republike Slovenije. V drugem krogu je bil za predsednika predsedstva izvoljen nekdanji voditelj komunistov in predsednik centralnega komiteja ZKS – SDP Milan Kučan.
Ena ključnih osebnosti tega obdobja je bil prav gotovo dr. Jože Pučnik, slovenski intelektualec, sociolog in politik. V času komunističnega režima je bil eden glavnih kritikov totalitarnega režima in je odkrito opozarjal na pomanjkanje državljanskih svoboščin v nekdanji Jugoslaviji. Sedem let je kot politični zapornik preživel v zaporu. Nato je šel v Nemčijo, kjer je postal univerzitetni profesor. Po vrnitvi v Slovenijo je postal predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije in vodja Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Prav tako velja za enega od očetov slovenske samostojnosti v obdobju osamosvajanja od Jugoslavije.
Skupščina Republike Slovenije je 25. junija 1991 sprejela temeljne osamosvojitvene dokumente in razglasila neodvisnost Republike Slovenije. Dan zatem se je začela desetdnevna vojna za neodvisnost. Zadnji vojak JLA je slovensko ozemlje zapustil konec oktobra 1991. Slovenija je postala članica Združenih narodov maja 1992, v EU in NATO pa je vstopila maja 2004. Leta 2007 je dotedanje plačilno sredstvo slovenski tolar zamenjala z evrom. Januarja 2008 je Slovenija prevzela predsedovanje EU.
V posebno veselje in ponos nam je, da je naša prva razstava, ki predstavlja zametek stalne razstave v prostorih Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani, dobila mesto prav v srcu in političnem centru Evrope, to je v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju.
Razstavo predstavlja izbrano fotografsko in slikovno gradivo iz arhiva Muzeja novejše zgodovine Slovenije s temeljnimi vsebinskimi poudarki, ki so oblikovali takratno dogajanje.
Razstavo bomo predstavili po različnih krajih Slovenije, njena praktična prenosljivost pa nam omogoča, da z njo obiščemo tudi vzgojno izobraževalne institucije (šole) tako v Sloveniji, kot tudi med zamejci in Slovenci po svetu”.
Milan Zver, vodja slovenske delegacije v ELS, ki je konferenco tudi povezoval, je poudaril pomen takih konferenc in obletnic, ker so pomembni procesi demokratizacije v raznih državah v Evropi slabo prikazani. Povedal je tudi, da demokracija »ni bila izvozni artikel Nemčije ampak smo si jo v Sloveniji izborili sami. Ko je Demos prevzel vlado ni bilo velike sile, ki bi podpirala samostojno Slovenijo.«
Zver je ob koncu podal pobudo in izpostavil željo, da bi vsi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu prihodnje leto skupaj organizirali konferenco s katero bi obeležili 20. obletnico samostojnosti Slovenije.
Konferenco ob 20. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji so organizirali evropski poslanci ELS iz Slovenije: dr. Romana Jordan Cizelj, Lojze Peterle in dr. Milan Zver.
Tudi SCNR žaluje za žrtvami letalskega strmoglavljenja pri Smolensku.
Bruselj (12.4.2010) – Na poljskih predstavništvih po svetu se po sobotnem strmoglavljenju letala s poljskim predsednikom Kaczynskim in njegovo soprogo Mario pri mestu Smolensk na zahodu Rusije, vrstijo vpisi v žalne knjige. Med med skupno 96 žrtvami sobotnega strmoglavljenja letala so bili namreč še številni vidni poljski politični, vojaški in verski predstavniki, ter direktor poljskega SCNR-ju partnerskega inštituta (Institut Pamieci Narodowej), Janusz Kurtyka. Zato se je direktorica SCNR, mah. Andreja Valič, ki se trenutno službeno mudi v Bruslju, tam v prostorih evropskega parlamenta vpisala v žalno knjigo.
Direktorica SCNR se vpisuje v žalno knjigo.
Mednarodna konferenca o zločinih komunizma v Pragi
Štirje uslužbenci Študijskega centra za narodno spravo (SCNR): direktorica mag. Andreja Valič, dr. Damjan Hančič, Boštjan Kolarič in mag. Renato Podbersič, smo se od torka 23.2. do petka 26.2.2010 udeležili mednarodne konference “Zločini komunizma”, ki ga je v Pragi organizirala češka institucija za proučevanje totalitarizma “Ustav pro studium totalitarnich režimu”.
Direktorica SCNR mag. Andreja Valič o slovenskem prispevku na konferenci.
Mednarodne konference o zločinih komunizma se je udeležilo veliko predstavnikov institucij iz srednje in vzhodne evrope, ki se ukvarjajo s komunizmom, presenetili pa so nas tudi predstavniki dveh zahodno-evropskih držav – Nizozemske in Švedske, ki tudi zahod, ki ni imel izkušnje s komunizmom opozarjajo na grozote tega totalitarizma. Med udeleženci je bil tudi kitajski politični oporečnik Harry Woo, ki je več let preživel v kitajskih zaporih in ki je udeležence spomnil na dejstvo, da je to kar se sedaj obravnava na zgodovinski konferenci, na Kitajskem še dandanes realnost.
Na status, ki jo uživa na Češkem obravnava komunistične preteklosti je med drugim pokazalo tudi dejstvo, da je udeležence konference posebej nagovoril tudi češki premier Jan Fischer.
Slovenski udeleženci konference…
Udeleženci iz SCNR smo pripravili skupen referat z naslovom “Nacionalno poročilo o zločinih komunizma v Sloveniji”, ki ga je na konferenci v angleščini predstavila mag. Andreja Valič in bo v prihodnosti predvidoma izdano tudi v posebni publikaciji.
Mag. Andreja Valič med predstavitvijo referata, v katerem smo zgodovinsko opredelili časovnico in vrsto kršitev človekovih, državljanskih in političnih pravic v Sloveniji v medvojnem in povojnem obdobju, med katerimi smo izpostavili likvidacije VOS med vojno, povojne izvensodne poboje pripadnikov protikomunističnih vojaških formacij, montirane politične procese v prvih povojnih letih, nacionalizacijo, prisilno kolektivizacijo, itd…
Dr. Jernej Letnar Černič je s pravniškega stališča spregovoril o neuspešni izpeljavi procesov proti komunističnim vojnim zločincem v Sloveniji; tudi drugod v nekdanjih komunističnih državah je situacija podobna, nekoliko bolje je le na ozemlju nekdanje NDR, kjer imajo zaradi združitve z zahodnim delom Nemčije nekdanji komunisti – sedaj tranzicijska levica – manjši vpliv na sodstvo in ostale državne institucije.
Evropski poslanec dr. Milan Zver pa je v svojem bolj sociološko obarvanem referatu predstavil odnos do demokratičnih sprememb v vzhodni Evropi pred 20 leti in na odnos do demokracije in demokratičnih institucij v Evropi danes, ki se kaže tudi v udeležbi na evropskih volitvah. Ta namreč vedno bolj pada. A, dr. Zver je glede nadaljnega razvoja demokracije in demokratičnih institucij v Evropi vendarle optimist.
Na konferenci sta iz Slovenije z referatoma sodelovala tudi dr. Jernej Letnar Černič in evropski poslanec dr. Milan Zver.
Udeležba na konferenci pa ni bila pomembna zgolj z znanstvenega vidika, pač pa tudi z vidika povezovanja in tesnejšega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi.
Slovenske udeležence konference je prišel pozdravit tudi slovenski veleposlanik na Češkem, dr. Franci But in njegov prvi namestnik mag. Jakob Štunf.
Tudi SCNR se je vključil v obeležitev mednarodnega dne spomina na holokavst
Maribor (26.1.2010) – Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je v Mariborski sinagogi potekalo Znanstveno srečanje “Holokavst in njegove posledice na Slovenskem”. Soorganizatorji prireditve so bili Inštitut za novejšo zgodovino iz Ljubljane, Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane in Sinagoga Maribor, ki je tudi gostila prireditev.
Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič o pomenu spominjanja na holokavst.
Judovski svečnik s sedmimi svečami – menora.
Na znanstvenem srečanju so sodelovali: prof. Boris Hajdinjak in prpf. Roman Mirnik, ki sta predstavila mariborski judovski družini Kohnstein in Singer – mariborske žrtve holokavsta, dr. Andrej Pančur je predstavil preganjanje Judov v Ljubljanski pokrajini, mag. Renato Podbersič (SCNR) je govoril o preganjanju Judov na Goriškem in dr. Marjan Toš o Judih v Prekmurju.
Dr. Marjan Toš.
Prof. Boris Hajdinjak in prof. Roman Mirnik.
Dr. Andrej Pančur.
Mag. Renato Podbersič (SCNR).
Zakaj in od kdaj je 27. januar Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.
Leta 2005 je Generalna skupščina OZN datum osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, 27. januar (1945), razglasila za mednarodni dan spominjanja na žrtve holokavsta. Slovenija je začela ta dan uradno obeleževati leta 2008.
Na ta dan se želimo pokloniti vsem žrtvam holokavsta, ki se jih spominjamo tudi z namenom, da se tako hude kršitve človekovih pravic nikoli več ne ponovijo. Holokavst in genocid nad Judi in drugimi skupinami so spodbudili k nastanku Deklaracije človekovih pravic, ki jo je OZN sprejel decembra 1948. Deklaraciji je sledila vrsta konvencij in drugih mehanizmov s posameznih področij zaščite človekovih pravic, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Sodelavci SCNR pred mariborsko sinagogo.
Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve RS pozdravljajo dejavnosti vrste institucij, med njimi Sinagoge Maribor, znanstvenih ustanov, muzejev in šol, ki si prizadevajo za boljše poznavanje zgodovine in za ohranjanje spomina na žrtve holokavsta.
HOLOKAVST IN NJEGOVE POSLEDICE NA SLOVENSKEM
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta bo torek, 26. januar 2010 v Mariborski sinagogi potekalo Znanstveno srečanje:
HOLOKAVST IN NJEGOVE POSLEDICE NA SLOVENSKEM
- ob 9.15, Boris Hajdinjak in Roman Mirnik: Mariborski judovski družini Kohnstein in Singer – mariborske žrtve holokavsta
- ob 10.00, dr. Andrej Pančur: Preganjanje Judov v Ljubljanski pokrajini
- ob 11.00, mag. Renato Podbersič: Preganjanje Judov na Goriškem
- ob 11.45, dr. Marjan Toš: Judje v Prekmurju – slovenske žrtve holokavsta
Soorganizatorja prireditev sta Inštitut za novejšo zgodovino iz Ljubljane in Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane.
Generalni pokrovitelj projekta je Zavarovalnica Maribor, znanstveno srečanje sta podprla tudi Veleposlaništvo Države Izrael na Dunaju in Mestna občina Maribor. Medijski pokrovitelj je Radio 1.
SCNR uvrščen kot izvajalec Obveznih izbirnih vsebin 2009/10
V letu 2009 se je Študijski center za narodno spravo prijavil na razpis Zavoda Republike Slovenije za šolstvo za Obvezne izbirne vsebine 2009/10. V katalog OIV je bil uvrščen z dvema programoma:
1. Družinska zgodba – izkušnja intervjuja in 2. Vzgoja za nenasilje – primerjava treh totalitarnih sistemov.
Vsi, ki bi želeli o ponudbi kaj več informacij, lahko pokličete na telefon 01/230 6 700 (tajništvo) ali pišete sporočilo na info@scnr.si.
Več si lahko preberete v nadaljevanju:
Spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja in pridobitev pravic iz tega naslova
Na Študijski center za narodno spravo se obrača precej ljudi, ki sprašujejo, na kakšen način se bodo vlagale vloge za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja, ki je bil po dopolnitvi zakona o žrtvah vojnega nasilja septembra 2009 dodatno razširjen.
V želji, da ljudem olajšamo pot do pridobitve pravice statusa žrtve, smo zbrali nekaj informacij in osnovnih napotkov za vložitev vloge na upravno enoto. Upamo, da bodo navodila upravičencem vsaj nekoliko olajša pot in da se bodo lažje znašli pri vlaganju zahtevka za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja. Navodila so le informativne narave. Svetujemo, da vloge vložite čimprej in spremljate njeno reševanje.
Spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja in pridobitev pravic iz tega naslova
Državni zbor Republike Slovenije je na svoji izredni seji v mesecu septembru 2009 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja (Ur. list RS, št.72/2009), ki dopolnjuje varstvo žrtev vojnega nasilja z novimi kategorijami, ki v skladu z Ustavo Republike Slovenije uživajo posebno varstvo. Najnovejša novela Zakona o žrtvah vojnega nasilja tako še dodatno razširja pojem žrtve vojnega nasilja.
Z novelo zakona so upravičeni do statusa žrtve vojnega nasilja:
• otroci, katerih starši so umrli, bili ubiti ali pogrešani zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov partizanov ali zaveznikov, v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945,
• begunci, ki so morali zaradi nasilnih dejanj partizanov ali zaveznikov zapustiti svoj dom, v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945,
• Slovenci, ki so bili kot italijanski vojaki po kapitulaciji Italije odpeljani v ujetništvo ali na prisilno delo v Nemčijo,
• prisilnim mobilizirancem v nemško vojsko se prizna pravica do doživljenjske mesečne rente.
Novela zakona je začela veljati dne 3.oktobra 2009, uporabljati pa se začne 1. januarja 2010. Upravna enota lahko odloča o zahtevah za priznanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja od 1. januarja 2010 dalje.
Kaj naj upravičenec stori, da bo lahko uveljavil pravice, ki mu pripadajo
• Vlogo lahko napiše upravičenec sam. Vsebovati mora ime in priimek, pri poročenih ženah dekliški priimek, očetovo ime, rojstne podatke (datum in kraj rojstva), naslov stalnega bivališča, enotno matično številko občana, davčno številko.
• Na vlogi mora upravičenec zapisati, da jo vlaga na podlagi Novele zakona o žrtvah vojnega nasilja (Ur. List RS št. 72/2009).
• Sledi naj kratek opis dejanja, ki se je zgodil staršem upravičenca oziroma njim samim in na podlagi katerega vlogo vlagajo. Opredeljen naj bo okviren čas trajanja nasilnega dejanja.
• Če je bila vloga predhodno že vložena na Sektor za popravo krivic in za narodno spravo (Ministrstvo za pravosodje), naj se to posebej napiše, saj so tam verjetno že zbrani nekateri dokumenti, ki jih tako ne bo potrebno ponovno iskati npr. mrliški listi, navedbe prič…
• Tako napisano vlogo mora upravičenec oddati na upravno enoto, pod katero spada danes.
• Tisti, ki živijo v tujini in imajo slovensko državljanstvo, naj vlogo oddajo na tisto upravno enoto, ki zajema njihovo nekdanje stalno bivališče.
• Vlogo, že v obliki obrazca – Zahtevek za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja pa lahko upravičenec dvigne tudi na upravni enoti ali pa si jo natisne s spletne strani in jo izpolnjeno odda na upravno enoto.
Pravice, ki jih bodo novi upravičenci uveljavljali so enake tistim, ki pripadajo dosedanjim upravičencem, razen oseb – otrok, katerih starši so umrli, bili ubiti ali pogrešani zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov partizanov ali zaveznikov, ki lahko pridobijo samo pravico do vojne odškodnine po posebnem zakonu.
Mednarodna konferenca Inštituta dr. Jožeta Pučnika “20 let pozneje”
Inštitut dr. Jožeta Pučnika in Center za evropske študije organizirata v četrtek, 26. 11. in v petek, 27. 11. 2009 mednarodno konferenco z naslovom Dvajset let pozneje. V okviru petkovega dopoldanskega panela bo predstavljen zbornik The Reunification of Europe, ki je izšel v času predsedovanja Slovenije Evropski uniji in ga je izdala poslanska skupina EPP-ED v evropskem parlamentu.
Zbornik obravnava soočanja s totalitarizmi v srednje in vzhodnoevropskih državah, članicah EU. Slovenija je edina članica Evropske unije, ki je v 20. stoletju izkusila vse tri totalitarne režime: fašizem, nacizem in komunizem. Avtorji slovenskega besedila v zborniku – dr. Damjan Hančič, mag. Renato Podbersič in dr. Blaž Ivanc podajajo pregled posameznega totalitarizma in značilnosti slovenske tranzicije. Dr. Damjan Hančič in mag. Renato Podbersič sta zaposlena na Študijskem centru za narodno spravo v Ljubljani, dr. Blaž Ivanc pa na Univerzi v Ljubljani. Dopoldanski del petkovega panela bo moderirala direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič.
Posvet bo potekal v Grand hotelu Union, Vrtna dvorana (pritličje), Miklošičeva 1, Ljubljana.
Vljudno vabljeni!
Mednarodna konferenca “TOTALITARIZMI – VPRAŠANJA IN IZZIVI
Ljubljana (9.11.2009) – Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije sta na današnji dan, ko obeležujemo 20 letnico padca Berlinskega zidu in s tem t.i. “železne zavese”, v Cekinovem gradu organizirala mednarodni znanstveni posvet “TOTALITARIZMI – VPRAŠANJA IN IZZIVI – OB DVAJSETLETNICI PADCA ŽELEZNE ZAVESE V EVROPI”. Konferenca je bila dobro obiskana, saj se jo je udeležilo preko 120 udeležencev.
Video utrinki s konference; pozdravni nagovor direktorice SCNR, mag. Andreje Valič.
Najprej so bili na vrsti pozdravni nagovori z uvodnimi referati.
Prihod glavnega gosta konferece, grofa Nikolaja Tolstoya v dvorano.
Uvodničarji so bili Jože Dežman, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, mag. Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo in prof. dr. Lovro Šturm, nekdanji minister za pravosodje in nekdanji predsednik Sveta EU.
Pozdrav gostitelja in soogranizatorja konference, direktorja MNZS, Jožeta Dežmana.
Udeležence je pozdravila tudi direktorica SCNR, mag Andreja Valič.
Zbralo se je veliko ljudi, ki jih obravnavana tematika zanima.
Med udeleženci sta bila tudi britanski veleposlanik Andrew Page (drugi z desne), litovski veleoslanik Rimutis Klevečka (tretji z leve) ter predstavnik bolgarskega inštituta Todor Trifonov.
Sledil je glavni medijski dogodek konference – pogovor z grofom Nikolajem Tolstoyem na temo “British extradition of Slovenes in 1945: Dire Necessity or Conspiracy?”, ki ga je vodil Jože Dežman.
Grof Nikolaj Tolstoy.
Nato pa so v dopoldanskem panelu, ki ga je vodil moderator dr. Matija Ogrin svoje referate predstavili: dr. Tamara Griesser-Pečar: Register totalitarnih režimov in pojavov v Sloveniji, dr. Jernej Letnar Černič: Iskanje normativnih odgovorov na totalitaristična hudodelstva (referat je prebral Boštjan Kolarič), dr. Damjan Hančič: Oris revolucionarnega nasilja na Kamniškem v letih 1941-1945, mag. Renato Podbersič: Revolucionarno nasilje na Primorskem in Andrej Zorko: Mobilizacija v nemško vojsko.
Dr. Tamara Griesser Pečar.
Boštjan Kolarič.
Dr. Damjan Hančič.
Mag. Renato Podbersič.
Po kosilu je prvi popoldanski panel vodil moderator: prof. dr. Vasko Simoniti. Referate so predstavili: Pavel Jamnik: Zavedanje zločina, dr. Mateja Čoh: “Bande” – teroristične skupine ali provokacija Udbe? in dr. Milko Mikola: Izgoni prebivalstva iz kraja bivanja v Sloveniji v obdobju 1947-1949.
Dr. Mateja Čoh.
Dr. Milko Mikola.
Tudi drugi popoldanski panel je vodil moderator prof. dr. Vasko Simoniti. Z referati so se predstavili: mag. Andreja Valič: Zgodovina za prihodnost, mag. Monika Kokalj Kočevar: Življenjske zgodbe druge svetovne vojne in Jože Dežman: Razpad tabujev in tranzicijska pravičnost v Sloveniji.
Mag. Andreja Valič.
Vsi prispevki z mednarodne konference bodo v celoti objavljeni v posebnem zborniku, ki ga bo izdal SCNR.
