Razprava o zločinih totalitarnih režimov se v Evropski uniji nadaljuje
Evropska komisija je v skladu z odločitvijo Evropskega sveta 2008/913/JHA o boju proti rasizmu in ksenofobiji izdala posebno poročilo o razmerah v državah članicah EU glede zavesti o zločinih, ki so jih zagrešili totalitarni režimi.Poročilo je na temelju prispevkov nacionalnih ekspertov pripravila španska institucija Institute for Public Goods and Policy v okviru svojega Centra za humanistične in družboslovne znanosti.
Skupino je vodil prof.dr. Carlos Closa Montero. Evropska komisija je dne 22. decembra 2010 poročilo posredovala Evropskemu parlamentu in Evropskemu svetu. Z javno objavo poročila se predvidoma začenja široka javna razprava o zločinih totalitarnih režimov v državah Evropske unije. Posebna strokovna komisija Študijskega centra za narodno spravo je Evropski komisiji in avtorjem poročila že posredovala pripombe, popravke in dopolnitve, ki zadevajo razmere na Slovenskem.
Poročilo Evropske komisije najdete na spletni strani:
http://ec.europa.eu/commission_2010-2014/reding/pdf/com(2010)_873_1_en_act_part1_v61.pdf
Pripombe, popravke in dopolnitve, ki jih je pripravila posebna strokovna skupina Študijskega centra za narodno spravo, najdete na spletni strani: klik na povezavo.
Pripombe, dopolnitve in popravki na poročilo “Study on how the memory of crimes committed by totalitarian regimes is dealt with in the Member States”
Pripombe, dopolnitve in popravki na poročilo “Study on how the memory of crimes committed by totalitarian regimes is dealt with in the Member States”, ki jih je pripravila posebna strokovna skupina Študijskega centra za narodno spravo. Strokovno skupino so sestavljali dr. Lovro Šturm, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Jernej Letnar Černič, Jože Dežman, mag. Andreja Valič, mag. Renato Podbersič, dr. Mateja Čoh, dr. Damjan Hančič, Boštjan Kolarič, Neža Strajnar in Jelka Piškurić.
Celotno dokončno verzijo dokumenta “Study on how the memory of crimes committed by totalitarian regimes is dealt with in the Member States” si lahko preberete s klikom na povezavo, v nadaljevanju pa sledijo pripombe slovenskega dela komisije.
“STUDY ON HOW THE MEMORY OF CRIMES COMMITTED BY TOTALITARIAN REGIMES IN EUROPE IS DEALT WITH IN THE MEMBER STATES”
by Prof. Dr. Carlos Closa Montero, Institute for Public Goods and Policy, Centre of Human and Social Sciences, Madrid, Spain.
(Proposals for changes and supplementations)
Page 15., 1., 2. paragraph, 4. line, MISTAKE: Slovenia suffered two successive repressive regimes…ADD: Slovenia suffered three successive repressive regimes (1920, 1941/1943 -1945, 1945-1990).
Last paragraph, ADD: 68-70 years in Slovenia
Page 16., 1.3, ADD: Totalitarianism diametrically opposes democracy, which builds its authority on law and human rights that are stated in a constitution and punishes the violation of those rights. Totalitarian rule anticipates constant mobilization into mass organizations and by all means necessary, including psychological and physical liquidation. As required by the European Parliament Resolution on European Conscience and Totalitarianism, Slovenia must also come to terms with human rights violations and establish a database of events and victims of totalitarian regimes on Slovenian soil: German Nazism, Italian Fascism, Hungarian varieties and Communism. It is essential that we assess totalitarian episodes and totalitarian regimes according to the same criteria.
Every totalitarian regime is a dictatorship though not every dictatorship is totalitarian. Contrary to authoritarian dictatorship, which is satisfied by the status quo and allows people to live their private lives if they are not involved in politics, a totalitarian state does not allow this since it encroaches upon all aspects of social and human life.
Common features of totalitarian regimes are:
1. A dominant ideology,
2. Subordination of the individual to the community,
3. Government not divided into the legislative, executive and judicial branches,
4. No free elections,
5. A one-party system,
6. Personality cult of dictator,
7. Authority (dictator or party) tries to gain control of the entire population, so that the individual slowly loses the private aspect of their life and is no longer free,
8. No fundamental civil and human rights,
9. No liberal media, liberal arts or scientific freedom,
10. A police state,
11. Concentration camps, labour camps, secret prisons,
12. Militarization of society,
13. Privileges.
Page 17., “Countries occupied by Nazi Germany”, ADD: Slovenia Germany attacked Yugoslavia on 6 April 1941. Part of the Drava Province (this was the part of Yugoslavia where Slovenians lived) was occupied by the Germans, namely Styria, Carniola and the Central Sava Valley. After the capitulation of Italy on 8 September 1943, Germany occupied the entire area where Slovenians had previously lived.
On December 6, 1990 the Slovene parliament decided that a plebiscite should be held about whether or not the Republic of Slovenia should become a sovereign and independent state. The plebiscite took place on December 23, 1990. 88,2% of the voters decided for an independent state.
On 25 June 1991, The Slovene National Assembly passed the Declaration of independence of the Republic of Slovenia together with the fundamental independence laws and declared the independence of the Republic of Slovenia.
The day after, on June 26, the invasion of Yugoslav army took place. Intensive diplomatic activities followed. European Community was asked for mediation. Ten days war ended on 7 July 1991 with signing of an agreement – the Brioni Declaration which was signed between Slovenian and Yugoslav delegations and mediated by the European diplomacy.
Slovenia became member of the United Nations in 1992. This was followed by a full membership of NATO and the European Union in 2004.
Page 20., table 2.2 Measures adopted: Overwiev 1:
1.1. “types of measures”. Under Lustration ERASE: Slovenia (The UDBA amendment collapsed and the only item passed was that lawyers who had violated human rights were forbidden from becoming judges).
1.2. “Type of measures” in “countries: 23. August is in Slovenia officially not a day of remembrance. ERASE: Slovenia
Page 23., table 3.1.1, Slovenia: Political controversies have accompanied the efforts for presenting a different, objective portrayal of the events that took place in Slovenia during and following WWII and up to the political upheaval in 1990/1991. Past ideology prevents a free and objective review of Slovenia’s recent past. Several initiatives have come from the ranks of civil society because unfortunately the legislative body did not provide initiative following the political upheaval. Thus in the nineties, writer Drago Jančar and a group of historians, jurists and publicists produced the first exhibition on Communist terrorism in Slovenia entitled “The Dark Side of the Moon”. A very comprehensive anthology was also released alongside it. It was promised that this exhibition would become part of the permanent exhibition at the Museum of Contemporary History of Slovenia, which was partially realized ten years later by Jože Dežman, the director of the Museum of Contemporary History at that time. During his presidency, there was a series of exhibitions that thematically portrayed all three totalitarian regimes on Slovenian territory, for example, exhibitions on the Mauthausen Concentration Camp, Huda Jama, fascism, violence against farmers etc. The opening of “The Struggle against Religion and the Church” exhibition was also held at the Museum of Contemporary History, which was organized by the Archives of Slovenia, The Archdiocesan Archives of Ljubljana, Družina (Family) and the Museum of Contemporary History. The exhibition has been travelling throughout Slovenia for three years.
Page 31., table 3.2, Slovenia, MISTAKE: Study Centre for National Reconciliation: “It deals with former Communist archives.” This is not true.
The Archive of the Republic of Slovenia stores material on violence from the three totalitarian systems during the 20th century in Slovenia.
under Research, ADD: Slovenia and the Study Centre for National Reconciliation and the Institute of Contemporary History as research institutions. Both institutions deal with research on totalitarian systems in the 20th century.
Chapter 3. (Legal Instruments)
general note – it is necessary to mention the Redressing of Injustices Act and the Denationalization Act.
Page 32., Specialised bodies, ADD: Study Centre for National Reconciliation.
Page 83., Slovenia, ADD, CORRECTION: “600 and 700 hidden mass graves sites on the territory of Slovenia”.
Page 93., Slovenia, ADD: The Redressing of Injustices Act was adopted in 1996.
Based on this, the Commission of the Republic of Slovenia for the implementation of the Redressing of Injustices Act was appointed in 1997. The total number of claims filed from 1996 to 31 August 2010 was 23,329 of which 22,522 claims have been resolved. Those who have been granted the status of victims (political convicts, individuals killed after the war, relatives) have been granted the right to compensation.
Page 113., Slovenia, ADD: The Amending Act on Victims of War Violence, which was put into effect on 1 January 2010.
Page 124., Slovenia, ADD: As of 30 June 2010, 98.2% of all cases had already been resolved at county courts regarding denationalization proceedings. As of 30 June 2010, 98.7% of the cases had already been concluded with the force of res judicata, according to the data of administrative units and ministries at the first and second level.
Page 140., Slovenia, ADD: The most important memorials for the communist victims are monument next to anti-tank trench in Tezno, Municipality of Maribor, memorial park in the concentration camp Teharje and memorial chapel at Kočevski rog grave site. A charnel house at the Dobrava (Maribor) cemetery, a charnel house in Slovenska Bistrica, parish memorial plaques and memorial signs, which have been erected by the Commission on Concealed Mass Graves also exist.
Page 146., Slovenia, RECOMMENDATION: We suggest that the statements made by the Prime Minister of the Republic of Slovenia are crossed out.
Page 154., Slovenia, ADD: NGO Association of Owners of Expropriated Property, The Society of Slovenians Mobilized into the German Army, The Exiles’ Association and The New Slovenian Testament.
Page 155., MISTAKE: Last paragraph is not true. International Criminal Court for Former Yugoslavia has time competence from 01.01.1992.
Page 194., Slovenia, MISTAKE: “Informal amnesties” must be replaced with “de facto amnesties”.
Page 226., Slovenia, MISTAKE: “those who were involved in the violations of human rights are incapable to become judges”,
ADD: those who were convicted by a judgment which has the force of res judicata.
Page 257., Slovenia, ADD: testimonies are also collected by The Study Centre for National Reconciliation, The Museum of Contemporary History of Slovenia, The New Slovenian Testament, etc.
Page 262., table 6.3, Slovenia, Institution, ADD: The Study Centre for National Reconciliation, The Museum of Contemporary History of Slovenia, The Institute of Contemporary History, The New Slovenian Testament, etc.
Page 268., Slovenia, MISTAKE, ERASE: The Study Centre for National Reconciliation deals with former Communist archives since 2008.
Page 290., table 7, Slovenia, ADD: Institute of Contemporary History (Database of victims of war and revolution), Archives of the Republic of Slovenia.
ERASE: Study Centre for National Reconciliation.
In second column (Communist archives) ADD: Fascist archives, Nazi archives.
Page 295., Slovenia, MISTAKE: the word “statute” is wrong, “statue” is the correct word.
ADD: A monument to Boris Kidrič, one of the leaders of the revolution, stands in front of the Presidential Palace in Ljubljana. Streets named after Communist leaders have remained in most cities. A newly constructed road was named Tito Street in Ljubljana.
Page 305., table 8.1.2, Slovenia, ADD: Article 297, Penal Code (KZ-1) OJ RS No. 55/2008.
Page 314., ADD: A charnel house at the Dobrava (Maribor) cemetery, parish memorial plaques and memorial signs, which have been erected by the Commission on Concealed Mass Graves, a charnel house in Slovenska Bistrica. Show trials due to “collaboration” of real and fictive enemies, who were to be disposed of.
Page 316., 23rd August, MISTAKE: “Slovenia has adopted this day”. Slovenia must be erased.
Page 321, table 8.1.3. Commemoration Days 1, Slovenia, MISTAKE: (once occupied by the Italian fascists) must be replaced with (occupied by the Italians after the first world war).
Page 328., ADD: Museum Synagogue Maribor, Museum of Contemporary History Celje, National Liberation Museum Maribor, local and regional museums.
Page 331., ADD: Museum Synagogue Maribor, Museum of Contemporary History Celje, National Liberation Museum Maribor, local and regional museums.
Page 335., Slovenia, ADD:
• Study Centre for National Reconciliation. Is performing a research program on Violence by Communist Totalitarianism in Slovenia 1941 – 1990 and Revolutionary Violence in Slovenia 1941 – 1945.
• Institute of Contemporary History
Repression in Slovenia between 1945 and 1963: a structural analysis of different stages of post-war killings and other forms of repression; publication of basic sources and lists.
Slovenian courts 1944 – 1946 and violation of human rights (completed)
The property and civil-legal status of Slovenian Jews in the 20th century (completed)
Checking the lists of victims of WWII and the period immediately following it, according to registers (completed).
Fatalities among the population of the territory of the Republic of Slovenia during WWII and immediately after it (completed)
Victims of WWII and WWII-related causes – the national collection (completed).
Page 345., Slovenia, ADD: There are still historians lecturing at universities who previously operated as instruments of the Communist Party, such as involvement in the Historical Commission in the Central Committee or those who advocate only a slightly modified historiography of the previous regime. Of course, these historians educate teachers and other professors (glorification of NOB, denial of communist crimes during W.W. II. etc.)
The curricula are inadequate. The new curricula in 2008 solve the issue by using thematic sections, but they were only introduced in secondary schools and not in primary schools.
Page 356., table, Slovenia, Dates of days of remembrance, MISTAKE: 9 May must be replaced with 27 January.
Activities in schools: “History syllabus” must be replaced with “history curiccula”.
The changes in the last paragraph:
-The history textbooks for primary and secondary education deal with a small part of crimes of the totalitarian regimes.
Page 362., Slovenia, REPLACE ANSWER: change answer (Andreja).
Page 363., ADD: Within the framework of the international project HUMAN RIGHTS AND HISTORY EDUCATION (2006-2008), with the participation of the Ministry for Education and Sport of the Republic of Slovenia, the Slovenian History Teachers’ Association and EUROCLIO – the European Association of History Educators, international conferences for history teachers were also organized. Many publications arising from this event were published in English and Slovenian for teachers. A special study was carried out (2006/2007), which investigated how often and in which study content the implementation or denial of human rights was emphasized. The span of content which includes crimes committed by totalitarian regimes is the following:
• The Holocaust – the highest percentage of answers stating that history teachers find the content very important (69%).
• Peace movements and movements for citizen rights (55%).
• Occupational regimes (50%).
• Totalitarian regimes and the democracy crisis in-between wars (44%).
• Issue of minorities following the First and Second World War (42%).
• The status of children in different historical periods (41%).
Page 388., Slovenia, ADD: Museum of Contemporary History , Musem Synagogue Maribor, Platform of European Memory and Conscience.
Page 422., Slovenia (1991-2009), ADD: 2009, The Amending Act on Victims of War Violence
Page 463., Slovenia, REPLACE LITERATURE:
Slovenia
Ahačič, Draga, Osvobodilna ali državljanska vojna?, Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
Arnež, Janez A., Slovenski tisk v begunskih taboriščih v Avstriji 1945–1949, Ljubljana –
Washington : Studia Slovenica, 1999.
Bajt, Aleksander, Bermanov dosje, Ljubljana: Mladinska knjiga, 1999.
Barker, Thomas Mack, Socialni revolucionarji in tajni agenti : koroški slovenski partizani in
britanska tajna služba, Ljubljana : Mladinska knjiga, 1991.
Benedik, Metod, Dokumenti slovenstva, Ljubljana : Cankarjeva založba, 1994.
Blažič, Viktor, Svinčena leta, Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999.
Blumenwitz, Dieter, Okupacija in revolucija v Sloveniji : (1941-1946) : mednarodnopravna
študija, Celovec : Mohorjeva, 2005.
Bučar, France, Ujetniki preteklosti, Ljubljana: Mihelač, 1995.
Bučar, France, Rojstvo države : izpred praga narodove smrti v lastno državnost, Radovljica :
Didakta, 2007.
Butler, Rupert, Ilustrirana zgodovina gestapa : Gestapo v Sloveniji, Radenci: Style Maxima,
1998.
Corsellis, John and Ferrar, Marcus, Slovenija 1945 : smrt in preživetje po drugi svetovni vojni,
Ljubljana: Mladinska knjiga, 2006.
Courtois, Stéphane and Kauffer, Rémi, Črna knjiga komunizma : zločini, teror in zatiranje,
Ljubljana : Mladinska knjiga, 1999.
Čepič, Zdenko, Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji 1945-1948, Maribor: Obzorja,
1995.
Čepič, Zdenko ed., Odpor 1941 : Zbornik s posveta ob 60. obletnici Osvobodilne fronte
slovenskega naroda, Ljubljana : Društvo za preučevanje zgodovine, literature in antropologije : Glavni odbor Zveze združenj borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Slovenije 2001.
Čepič, Zdenko, Zamisli o gospodarski ureditvi po drugi svetovni vojni v
narodnoosvobodilnem gibanju, Ljubljana : Arhivsko društvo Slovenije, 1998.
Črnej, Janez, Grobišča na Štajerskem, Ljubljana : Samozal., 2009.
Čertalič, Jože and Novak, Jože ed., Dokumenti o Varnostno-obveščevalni službi OF, Narodni
zaščiti in pravosodju 1941-1945, Ljubljana : Republiški sekretariat za notranje zadeve Slovenije, 1976.
Čipić, Rehar, Marija et al., Med sodbo sodišča in sodbo vesti : dokumenti sodnega procesa
proti škofu Gregoriju Rožmanu, Ljubljana : Družina, 2010.
Človekove pravice in totalitarni režimi pri pouku zgodovine : zbornik referatov, Ljubljana : Društvo učiteljev zgodovine Slovenije, 2006.
Čoh, Mateja ed., Totalitarizmi – vprašanja in izzivi : ob dvajsetletnici padca železne zavese v
Evropi : zbornik prispevkov z mednarodnega znanstvenega posveta, 9. novembra 2009 v Ljubljani, Ljubljana : Študijski center za narodno spravo, 2009.
Čoh, Mateja, Organizacija in delovanje ilegalnih skupin v Sloveniji ter njihov pregon v letih
1945-1952 : doktorska disertacija, Maribor : [M. Čoh], 2004.
Dachauski procesi, Ljubljana : Komunist, 1990.
Deželak-Barič, Vida, Organizacijsko vprašanje Komunistične partije Slovenije 1941-1945 :
doktorska disertacija, Ljubljana : Filozofska fakulteta,1999.
Deželak-Barič, Vida, Komunistična partija Slovenije in revolucionarno gibanje 1941-1943,
Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2007.
Dežman, Jože ed., Fašizem in Slovenci : izbrane podobe, Celovec, Ljubljana, Dunaj :
Mohorjeva založba, 2009.
Dežman, Jože et al., Hitlerjeva dolga senca : nacionalsocialistično državnoteroristično in
rasistično preganjanje prebivalcev Slovenije in njegove posledice v Titovi Jugoslaviji,
Celovec : Mohorjeva, 2007.
Dežman, Jože ed., Mobilizacija Gorenjcev v nemško vojsko 1943-1945, Kranj : Združenje
mobiliziranih Gorenjcev v redno nemško vojsko 43-45, 1999.
Dežman, Jože et al., Nemška mobilizacija Slovencev v drugi svetovni vojni, Celje : Zveza
društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941-1945, 2001.
Dežman, Jože ed., Poročilo Komisije vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj
prikritih grobišč : 2005-2008, Ljubljana : Družina, 2010.
Dežman, Jože, Kokalj Kočevar, Monika et. al (ed.), Slovenija – duhovna domovina: zgodbe
političnih emigrantov, Ljubljana : Mladinska Knjiga, Muzej novejše zgodovine Slovenije, 2010.
Dokumenti ljudske revolucije v Sloveniji, Ljubljana : Inštitut za zgodovino delavskega
gibanja, 1962, 1964, 1966, 1968, 1978,1981,1989.
Dokumenti organov in organizacij narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji : Knjiga 8, 9,
10, Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2001, 2003, 2005.
Dolinar, France M. and Tavano, Luigi ed., Chiesa e società nel Goriziano fra guerra e movimento di liberazione = Cerkev in družba na Goriškem ter njen odnos do vojne in osvobodilnih gibanj, Gorizia : Istituto di storia sociale e religiosa : Istituto per gli incontri culturali mitteleuropei, 1997.
Dolinar, France M., “Die katholische Kirche in Slowenien 1961-1990″, in: Die katholische Kirche in Mitteleuropa nach 1945 bis zur Gegenwart, ed. Jan Mikrut, Wien: Dom Verlag, 2006, p.516-530.
Dornik Šubelj, Ljuba, Vloga OZNE za Slovenijo pri prevzemu oblasti : 1944-1946 : doktorska
disertacija, Ljubljana : [L. Dornik Šubelj], 2009.
Dornik Šubelj, Ljuba, Oddelek za zaščito naroda za Slovenijo, Ljubljana : Arhiv Republike
Slovenije, 1999.
Dovžan, Gašper and Tekavec, Urška, Temne strani slovenske pravne preteklosti v luči
slovenske ustave : argumenti Ustavnega sodišča Republike Slovenije o hudih, množičnih in strukturnih kršitvah človekovih pravic in svoboščin v Sloveniji v času prevlade ideologije in prakse komunizma 1945-1990 : zgodovinski uvod v komentar slovenske ustave, Ljubljana : Dignitas, 2001.
Drnovšek, Darinka, Zapisniki politbiroja CK KPS/ZKS 1945-1954, Ljubljana : Arhivsko
društvo Slovenije, 2000.
Enciklopedija druge svetovne vojne, Ljubljana : Borec, 1982.
Enciklopedija Slovenije, Ljubljana : Mladinska knjiga, 1987 – 2002.
Farne spominske plošče, Ljubljana : Družina, 1995 – 2000.
Ferenc, Mitja and Kužatko, Želimir, Prikrivena grobišta Hrvata u Republici Sloveniji =
Prikrita grobišča Hrvatov v Republiki Sloveniji = Hidden croatian mass graves in the
Republic of Slovenia, Zagreb : Počasni bleiburški vod, 2007.
Ferenc, Mitja, Prikrito in očem zakrito : prikrita grobišča 60 let po koncu druge svetovne
vojne, Celje : Muzej novejše zgodovine, 2005.
Ferenc, Mitja, Kočevska – pusta in prazna : nemško jezikovno območje na Kočevskem po
odselitvi Nemcev, Ljubljana : Modrijan, 2005.
Ferenc, Tone, Dies Irae, Četniki, vaški stražarji in njihova usoda jeseni 1943, Ljubljana :
Modrijan, 2002.
Ferenc, Tone, Nacistična raznarodovalna politika v Sloveniji v letih 1941 – 1945, Maribor :
Obzorja, 1968.
Ferenc, Tone, Izbrana dela : Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno : 1 : Razkosanje
in aneksionizem, Ljubljana : Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, 2006.
Ferenc, Tone, Izbrana dela : Okupacijski sistemi med drugo svetovno vojno : 3 : Nasilje in
izkoriščanje gmotnih sil za potrebe okupatorskih držav, , Ljubljana : Oddelek za
zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani 2009.
Ferenc, Tone, Rab – Arbe – Arbissima : Konfinacije, racije in internacije v Ljubljanski
pokrajini 1941-1943 : Dokumenti, Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, Društvo piscev zgodovine NOB, 2000.
Ferenc, Tone, Satan, njegovo delo in smrt, Ljubljana : Borec, 1979.
Ferenc, Tone, “Ubija se premalo” : obsojeni na smrt – talci – ustreljeni v Ljubljanski pokrajini
: 1941-1943: dokumenti, Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, Društvo piscev zgodovine NOB, 1999.
Ferenc, Tone, Viri o nacistični raznarodovalni politiki v Sloveniji 1941-1945, Maribor :
Obzorja, 1980.
Ferjančič, Roman and Šturm, Lovro, Brezpravje : slovensko pravosodje po letu 1945,
Ljubljana : Nova revija, 1998.
Filipič, France, Slovenci v Mauthausnu, Ljubljana : Cankarjeva založba,1998.
Gabrič, Aleš, Opozicija v Sloveniji po letu 1945, in: Prispevki za novejšo zgodovino, 45, št. 2
(2005), p.97-120.
Gabrič, Aleš et al., Odvetnica in pisateljica Ljuba Prenner : pogumna, da je bila drugačna,
Ljubljana : Nova revija, 2000.
Gabrič, Aleš, Odpuščanje zaradi politično-ideoloških vzrokov, in: Nova revija, 19, št. 223/224
(2000), p.17-49.
Gabrič, Aleš and Vodopivec, Peter, Politični pritiski in izključevanja učiteljev in sodelavcev z
Univerze v Ljubljani : poročilo Komisije za rehabilitacijo univerzitetnih učiteljev in
sodelavcev, Ljubljana : Univerza, 2000.
Godeš, Bojan, Kdor ni z nami, je proti nam – slovenski izobraženci med okupatorji,
Osvobodilno fronto in protirevolucionarnim taborom, Ljubljana : Cankarjeva založba, 1995.
Golob, Janvit et al. ed., Žrtve vojne in revolucije : zbornik, Ljubljana : Državni svet
Republike Slovenije, 2005.
Grgič, Silvo, Zločini okupatorjevih sodelavcein: monografija v treh knjigah, Ljubljana :
Društvo piscev zgodovine NOB Slovenije,1995-2002.
Griesser-Pečar, Tamara, Cerkev na zatožni klopi : sodni procesi, administrativne kazni, posegi
“ljudske oblasti” v Sloveniji od 1943 do 1960, Ljubljana : Družina, 2005.
Griesser-Pečar, Tamara, Razdvojeni narod : Slovenija 1941-1945 : okupacija, kolaboracija,
državljanska vojna, revolucija, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005.
Griesser-Pečar, Tamara, Dolinar, France, Rožmanov proces, Ljubljana : Družina, 1996.
Griesser-Pečar, Tamara, Staat und Kirche in Slowenien 1941-1950, in: Religion under Siege, ed. Lieve Gievers and Jan Bank, Leuven-Paris-Dudley: Peeters, 2007, p. 93 – 173.
Griesser-Pečar, Tamara, Slowenische Katholische Kirche 1941-1960, in: Die katholische Kirche in Mitteleuropa nach 1945 bis zur Gegenwart, ed. Jan Mikrut, Wien: Dom Verlag, 2006, p. 479 – 516.
Grum, France, Pleško, Stane, Vetrinjska tragedija, Ljubljana : Magnolija, 1991.
Guštin, Damijan, Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih – vloga zaporov v
okupacijski politiki, položaj jetnikov in raznolikost razmer v položaju političnih
jetnikov in kriminalcev : doktorska disertacija, Ljubljana : [D. Guštin], 1998.
Guštin, Damjan, Za zapahi : Prebivalstvo Slovenije v okupatorjevih zaporih 1941-1945,
Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 2006.
Hribar, Spomenka, Krivda in greh, Maribor : ZAT, 1990.
Hribar, Spomenka, Razkrižja, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2009.
Ilustrirana zgodovina Slovencev, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2001.
Jambrek, Peter, Crimes committed by totalitarian regimes : reports and proceedings of the 8
April European Public Hearing on Crimes Committed by Totalitarian Regimes,
Ljubljana : Slovenian Presidency of the Council of the European Union, 2008.
Jan, Ivan, Korenine zla: Odstrte zavese I., Ljubljana : Samozal., 1995.
Jančar, Drago ed., Temna stran meseca : kratka zgodovina totalitarizma v Sloveniji 1945-
1990 : zbornik člankov in dokumentov, Ljubljana : Nova revija, 1998.
Jančar, Mateja and Letnar Černič, Jernej ed., Poročilo o pobojih : vmesno poročilo o
raziskovanju povojnih množičnih pobojev Preiskovalne komisije Državnega zbora
Republike Slovenije o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih
procesov in drugih tovrstnih nepravilnosti, ki jo je vodil dr. Jože Pučnik, Ljubljana :
Inštitut dr. Jožeta Pučnika, 2010.
Jeločnik, Nikolaj, Stalinistična revolucija na Slovenskem: 1941-1945, Rim : samozal., 1994.
Kacin Wohinz, Milica, Prvi antifašizem v Evropi, Koper : Založba Lipa, 1990.
Keršič, Marta, Stres, Neža, Dokumenti o privilegijih političnih in državnih funkcionarjev v
Sloveniji v obdobju socializma, Ljubljana : Ministrstvo za pravosodje, 2008.
Klasinc, Peter Pavel, Arhivski dokumenti o dogodkih v Štrigovi in okolici v prvih letih po
drugi svetovni vojni : (od nasilnega določanja meje do “nepotrebnih” likvidacij), Ljubljana : Zavod 25. junij, 2009.
Ključne značilnosti slovenske politike v letih 1929-1955 : znanstveno poročilo,
Ljubljana : Inštitut za novejšo zgodovino, 1995.
Kokalj Kočevar, Monika, Gorenjski domobranec, Ljubljana : M. Kokalj Kočevar, 2000.
Kosovel, Anton, Zemlja, rod, kri, in: Borec, letn. 51, št.570/571/572 (1999), p.47-283.
Križnar, Ivan, Jeseniško okrožje med nacistično okupacijo in narodnoosvobodilnim
bojem, Ljubljana : Društvo piscev zgodovine NOB, 2000.
Kurnjek, Branko et al., Dnevno časopisje o duhovniških procesih na Slovenskem 1945-1953,
Ljubljana : Inštitut za zgodovino Cerkve pri Teološki fakulteti, 1999.
Lajovic, Dušan, Med svobodo in rdečo zvezdo, Ljubljana : Nova obzorja, 2003.
Leljak, Roman, KNOJ : 1944-1945 : slovenska partizanska likvidacijska enota, Radenci :
Društvo za raziskovanje polpretekle zgodovine OZNA, 2010.
Leljak, Roman, Teharske žive rane – Huda Jama, Radenci : Društvo za raziskovanje
polpretekle zgodovine OZNA, 2010.
Linasi, Marjan, Antifašistično in narodnoosvobodilno gibanje na Koroškem 1938-1945,
Ljubljana : Partizanska knjiga, 1990.
Linasi, Marjan, Koroški partizani: protinacistični odpor na dvojezičnem Koroškem v okviru
slovenske Osvobodilne fronte, Celovec : Mohorjeva, 2010.
Linasi, Marjan, Žrtve druge svetovne vojne na območju mestne občine Slovenj Gradec,
Slovenj Gradec : Mestna občina, 2002.
Lindsay, Franklin, Ognji v noči, z OSS in Titovimi partizani v medvojni Jugoslaviji,
Ljubljana : Zveza združenj borcev in udeležencev NOB Slovenije : Zveza društev vojnih invalidov Slovenije : Društvo Partizanska knjiga, 1998.
Mikola, Milko, Delo kot kazen : izrekanje in izvrševanje kazni prisilnega, poboljševalnega in
družbeno koristnega dela v Sloveniji v obdobju 1945-1951, Celje : Zgodovinski arhiv, 2002.
Mikola, Milko ed., Dokumenti o kulaških procesih na Celjskem, Celje : Zgodovinski arhiv
Celje, 1999.
Mikola, Milko ed., Notranji sovražniki v dokumentih okrajnih partijskih komitejev z območja
Zgodovinskega arhiva v Celju, Celje : Zgodovinski arhiv, 1998.
Milko Mikola ed., Dokumenti in pričevanja o povojnih delovnih taboriščih v Sloveniji,
Ljubljana : Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, 2006.
Mikola, Milko ed., Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v
Sloveniji : koncentracijska taborišča Strnišče, Hrastovec, Brestrnica in Filovci, Ljubljana : Ministrstvo za pravosodje Republike Slovenije, 2007.
Mikola, Milko ed., Dokumenti in pričevanja o povojnih koncentracijskih taboriščih v
Sloveniji. Del 2, Koncentracijska taborišča Št. Vid nad Ljubljano, Škofja Loka in
Teharje ter taborišče za otroke Petriček, Ljubljana : Študijski center za narodno
spravo, 2008.
Mikola, Milko ed., Dokumenti in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji,
Ljubljana : Študijski center za narodno spravo, 2009.
Mikola, Milko, Sodni procesi na Celjskem, Celje : Zgodovinski arhiv, 1995.
Mikola, Milko, Zaplembe premoženja v Sloveniji v letih 1943-1952, Celje : Zgodovinski
arhiv, 1999.
Mlakar, Boris, Slovensko domobranstvo od ustanovitve do umika iz domovine : doktorska
disertacija, Ljubljana : [B. Mlakar], 1999.
Mlakar, Boris, Slovensko domobranstvo : 1943-1945 : ustanovitev, organizacija, idejno
ozadje, Ljubljana : Slovenska matica, 2003.
Munda, Mirko, V imenu ljudstva – tragične usode in stiske ljudi ob povojnih nacionalizacijah
in zaplembah premoženja v Sloveniji, Maribor : Lectura, 1990.
Nećak, Dušan, Dachauski procesi 1947-1949, in: V zlatih črkah v zgodovini, Ljubljana :
Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 2009.
Nećak, Dušan ed., “Nemci” na Slovenskem 1941-1955 : izsledki projekta, Ljubljana :
Znanstveni inštitut Filozofske fakultete, 1998.
Okoliš, Stane, Žrtve druge svetovne vojne na ožjem Notranjskem : Gradivo Komisije za
raziskovanje povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti Občine Cerknica, Grosuplje : samozal., 1996.
Omerza, Igor, Edvard Kocbek : osebni dosje št. 584, Ljubljana : Založba Karantanija, 2010.
Ott, Ivan, Otroci, žrtve vojne, Trpljenje otrok v Jugoslaviji od 1942 do 1948, Celje : Celjska
Mohorjeva družba, 2009.
Pavlič, Jože, Kočar, Jožef ed., Vetrinj, Ljubljana : Družina, 2010.
Pelikan, Egon, Tajno delovanje primorske duhovščine pod fašizmom, Ljubljana : Nova revija,
2001.
Poučevanje o človekovih pravicah in pouk zgodovine, Ljubljana : Zavod RS za šolstvo, 2007.
Prinčič, Jože, Povojne nacionalizacije v Sloveniji 1945-1963, Novo mesto: Tiskarna Novo
mesto, Dolenjska založba, 1994.
Pučnik, Jože ed., Iz arhivov slovenske politične policije, Ljubljana : Veda, 1996.
Puhar, Alenka, Slovenski avtoportret 1918-1991, Ljubljana : Nova revija, 1992.
Puklavec, Ludvik, idr. ed., Nemška mobilizacija Slovencev, 1. zbornik, Celje : Društvo
mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko in MNO Maribor, 1992.
Puklavec, Ludvik ed., Nemška mobilizacija Slovencev, 2. zbornik, Celje : Društvo
mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko in MNO Maribor, 1994.
Puklavec, Ludvik ed., Nemška mobilizacija Slovencev, 4. zbornik, Celje : Zveza društev
mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko in MNO Maribor, 1998.
Puklavec Ludvik, Resnice v novejši slovenski zgodovini, Celje : Zveza društev mobiliziranih
Slovencev v nemško vojsko, 2005.
Rejec, Tatjana, Partija in tigrovci, Ljubljana : Slovenska matica, 2006.
Repe, Božo, Jutri je nov dan : Slovenci in razpad Jugoslavije, Ljubljana : Modrijan, 2002.
Repe, Božo, “Liberalizem” v Sloveniji, Ljubljana : RO ZZB NOV Slovenije, 1992.
Repe, Božo, Rdeča Slovenija : tokovi in obrazi iz obdobja socializma, Ljubljana : Sophia,
2003.
Repe, Božo ed., Viri o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije. (1., 2. in 3. del), Ljubljana :
Arhivsko društvo Slovenije, 2002-2004.
Sirc, Ljubo, Brezpotja socializma, Ljubljana : Slovenska matica, 2010.
Sirc, Ljubo, Dolgo življenje po smrtni obsodbi, Ljubljana : Nova obzorja, 2010.
Sirc, Ljubo, Med Hitlerjem in Titom, Ljubljana : Državna založba Slovenije, 1992.
Slovenija v letu 1945, Ljubljana : Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1996.
Slovenska kronika XX. stoletja, Ljubljana : Nova revija, 2005.
Slovenska novejša zgodovina : Od programa Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja
Republike Slovenije 1848-1992, Ljubljana : Mladinska knjiga, 2005.
Slovenski upor 1941 : Osvobodilna fronta slovenskega naroda pred pol stoletja : zbornik
referatov na znanstvenem posvetu v dneh 23. in 24. maja 1991 v Ljubljani, Ljubljana
: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1991.
Slovensko-italijanski odnosi 1880-1956 : poročilo slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne
komisije = I rapporti italo-sloveni 1880-1956 : relazione della commissione storico-culturale italo-slovena = Slovene-Italian relations 1880-1956 : report of the Slovene-Italian historical and cultural commission, Ljubljana : Nova revija, 2001.
Stanič, Ive A., Kočevski proces 1943 : največja medvojna drama Slovencev, Kočevska Reka :
samozal. I. A. Stanič, 2008.
Stanič, Ive A., V čigavem imenu?, Kočevje : samozal., 1996.
Svetina, Albert, Od osvobodilnega boja do banditizma : pričevanje Alberta Svetine, Ljubljana
: Nova obzorja, 2004.
Šnuderl, Makso ed., Dokumenti o razvoju ljudske oblasti, Ljubljana : Uradni list Republike
Slovenije, 1949.
Štesl, Jurij, Pohorska afera : krvavi izpadi štajerskih partizanov med jesenjo 1943 in
pomladjo 1944, Ljubljana : Študijski center za narodno spravo, 2009.
Štok, Jože ed., Zbornik fotografskih dokumentov o razvoju in delovanju VOS OF Slovenije
1941 – 1944, Ljubljana : Odbor republiške skupnosti borcev Varnostno-obveščevalne
službe OF Slovenije, 1984.
Šturm, Lovro et al., Brez milosti : ranjeni, invalidni in bolni povojni ujetniki na Slovenskem,
Ljubljana : Nova revija, 2000.
Šturm, Lovro et al., Navodila za delo varnostnih organov v SR Sloveniji, Ljubljana :
Arhivsko društvo Slovenije, 2003.
Šturm, Lovro, Omejitev oblasti : ustavna izhodišča javnega prava, Ljubljana : Nova revija,
1998.
Šuštar, Milan ed., Zbornik žrtev 2. svetovne vojne v občini Kamnik, Kamnik : Občina Kamnik,
2004.
Švent, Rozina, Slovenski begunci v Avstriji : 1945-1950, Ljubljana : Založba ZRC, ZRC
SAZU, 2007.
Tišler, Janko, Mauthausen na Ljubelju : koncentracijsko taborišče na slovensko-avstrijski
meji, Celovec: Slovenska prosvetna zveza, 1995.
Vode, Angela, Skriti spomin, Ljubljana : Nova revija, 2004.
Vodopivec, Peter ed., Usoda slovenskih demokratičnih izobražencev : Angela Vode in Boris
Furlan, žrtvi Nagodetovega procesa, Ljubljana : Slovenska matica, 2001.
Vodopivec, Peter, Od Pohlinove slovnice do samostojne države: slovenska zgodovina
od konca 18. stoletja do konca 20. stoletja, Ljubljana : Modrijan, 2006.
Vodušek Starič, Jera, Prevzem oblasti 1944-1946, Ljubljana : Cankarjeva založba, 1992.
Zavadlav, Zdenko, Partizani, obveščevalci, jetniki, Iz dosjeja Zavadlav, Ljubljana : Založba
Horvat M&M, 1994.
Zavadlav, Zdenko, Pozna spoved : iz dnevnika slovenskega oznovca, Celovec : Mohorjeva,
2010.
Zidar, Alojz, Slovenski narod pomni in obtožuje : Zločini, ki jih je nad Slovenci zagrešila
italijanska fašistična država, Koper : Založba Lipa, 1999.
Zorko, Andrej, Okupacija, mobilizacija, Trbovlje : Zasavski muzej Trbovlje, 2007.
Zupanič, Katja, Četništvo na Štajerskem, Ljubljana : Študijski center za narodno spravo,
2008.
Žajdela, Ivo, Komunistični zločini na Slovenskem, Ljubljana : Novo jutro, 1991.
Ževart, Milan, Izganjanje Slovencev na Štajerskem in Koroškem 1941 – 1945, Maribor :
Muzej narodne osvoboditve, 1991.
Ževart, Milan, Styriaca : izbrana dela, Muzej Velenje, Velenje : Založba Karantanija, 2005.
Žnidarič, Marjan, Do pekla in nazaj: nacistična okupacija in narodnoosvobodilni boj v
Mariboru, Maribor : Muzej narodne osvoboditve, 1997.
Photo Library Museum of Gorenjska, Kranj; The Carinthian Regional Museum (CRM), Slovenj Gradec; The Museum of Contemporary History (MCH), Ljubljana; The National Liberation Museum Maribor; the weekly magazines Demokracija (Deomocracy) and Mladina (Youth). Archives: The Archives of Slovenia; The Carinthian Regional Museum (CRM), Slovenj Gradec, The Museum of Gorenjska, Kranj; The Archidiocesan Archives of Ljubljana.
Page 473., Websites, ADD:
The Institute of Contemporary History http://www.inz.si/
The Museum of Contemporary History of Slovenia http://www.muzej-nz.si/
The Maribor Synagogue http://www.pmuzej-mb.si/stran.php?sinagoga-predstavitev
Ob Dnevu človekovih pravic
Prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic in dostojanstvo človeka sodi med najbolj plemenita prizadevanja človeštva. Iz tega izhaja priznanje temeljnih vrednot svobode, enakosti, pravičnosti in miru na svetu. Zanikanje in teptanje človekovih pravic sta pripeljala do barbarskih dejanj, žaljivih za človeško zgodovino. Nujno je potrebno, da se človekove pravice zavarujejo z močjo pravnega reda. Zato je Generalna skupščina Združenih narodov leta 1948 sprejela Splošno deklaracijo človekovih pravic in imenovala 10. december za SVETOVNI DAN ČLOVEKOVIH PRAVIC. Omenjena deklaracija si prizadeva, da bi vsi razvijali spoštovanje dostojanstva človeka ter zagotovili vsesplošno priznanje njegovih pravic in svoboščin.
Človekova svoboda in dostojanstvo sta še posebej okrnjena v nedemokratičnih družbah. Slovenska polpretekla zgodovina je zaznamovana s totalitarnim sistemom, v katerem so bile drastično kršene človekove pravice in svoboščine, še posebej v prvih letih komunistične vladavine. Naloga naše generacije je, da poskuša z vsemi sredstvi pravne države popravljati storjene krivice iz preteklosti. Pri tem na žalost še nismo uspešni, saj celo tistih, ki so bili barbarsko pobiti leta 1945, ne zmoremo dostojno pokopati. Tako se travme in krivice po nepotrebnem prenašajo na njihove svojce in mlajše generacije.
Pomembno si je prizadevati za zgodovinsko resnico tudi v primerih, ko govorimo o popravi povzročenih krivic. Nesprejemljivo je, da še naprej ostaja ogromno nepojasnjenega v zvezi z množično in prisilno britansko repatriacijo dvanajst tisoč neoboroženih Slovenk in Slovencev maja 1945 iz taborišča Vetrinj v Slovenijo, kjer so jih kasneje oblasti na grozovit način pobile. V ta namen je bil dan predlog za USTANOVITEV BRITANSKO – SLOVENSKE ZGODOVINSKE KOMISIJE, ki bo zbrala in ovrednotila vse dokumente in pričevanja ter pripravila skupno poročilo o tem vprašanju. Kot je znano, je bila pobuda predstavljena javnosti konec oktobra 2010 ob spravni slovesnosti v Great Missendenu v Veliki Britaniji. Takrat smo začeli zbirati podpise podpore pobudi za ustanovitev komisije. Akcija je naletela na lep odziv. Podpisi prihajajo z vsega sveta. Z zbiranjem podpisov bomo nadaljevali tudi v prihodnjem letu in pobudo naslovili na britansko in slovensko politično vodstvo z namenom, da se takšna komisija oblikuje.
Vabimo vas, da se pobudi s podpisom pridružite preko spletnega naslova http://www.scnr.si/predlog-za-ustanovitev-britansko-slovenske-zgodovinske-komisije/ . Svoj podpis lahko posredujete preko elektronske pošte na naslov info@scnr.si ali pa v pisni obliki, na naslov Študijski center za narodno spravo, Tivolska 42, 1000 Ljubljana, s pripisom, da se strinjate s pobudo o ustanovitvi britansko – slovenske zgodovinske komisije.
Drage državljanke in državljani, skušajmo se aktivno vključiti v spominjanje svetovnega dneva človekovih pravic. Le tako lahko dosežemo premike tudi v vsakdanjem življenju.
Ljubljana, december 2010
PREDLOG ZA USTANOVITEV BRITANSKO- SLOVENSKE ZGODOVINSKE KOMISIJE
Podpis pobude
Zbrani na spominski slovesnosti z mašo v Great Missendenu, Velika Britanija, 29. oktobra 2010, v spomin na žrtve kot posledice britanske vrnitve Slovencev iz Taborišča Vetrinj po drugi svetovni vojni maja 1945, predlagamo britanskim in slovenskim oblastem ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije, ki bo zbrala in ovrednotila vse dokumente in pričevanja ter pripravila skupno poročilo.
Pobudo na spominski slovesnosti v Veliki Britaniji so med drugimi podpisali: Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo, Tamara Griesser-Pečar, zgodovinarka, Nikolai Tolstoy, zgodovinar, John Corsellis – avtor knjige Slovenija 1945, Marcus Ferrar – avtor knjige Slovenija 1945, Evelina Ferrar, Keith Miles, predsednik Društva britansko-slovenskega prijateljstva, Jože Dežman, predsednik Komisije za prikrita grobišča in bivši direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Milan Zver, poslanec Evropskega parlamenta in član parlamentarne skupine Evropskega parlamenta za spravo evropskih zgodovin, Lojze Peterle, poslanec Evropskega parlamenta, prvi predsednik Vlade RS, Anton Stres, ljubljanski nadškof in metropolit, Ljubo Sirc, profesor ekonomije, Lisl Biggs Davidson, direktorica Inštituta CRCE, Stanislav Cikanek, župnik za Slovence v Veliki Britaniji, Jože Plut, vojaški vikar v Slovenski vojski, Timothy Russ, župnik v Great Missendenu, Alan Wilson, škof v Buckinghamu, Valentin Z. Mohar, predsednik Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo, Ivan Lavrič, Charles Crawford, novinar, Diana Poberaj, Peter Corsellis, Tomaž Slivnik in drugi.
Svoj podpis lahko prispevate v elektronski obliki s klikom na povezavo.
Doslej so pobudo med drugim podpisali: Andreja Valič, Tamara Griesser-Pečar, Nikolai Tolstoy, John Corsellis, Marcus Ferrar, Evelina Ferrar, Keith Miles, Jože Dežman, Milan Zver, Lojze Peterle, Anton Stres, Ljubo Sirc, Lisl Biggs Davidson, Stanislav Cikanek, Jože Plut, Timothy Russ, Alan Wilson, Valentin Z. Mohar, Ivan Lavrič, Charles Crawford, Diana Poberaj, Peter Corsellis, Tomaž Slivnik, dr. Spomenka Hribar, dr. Lovro Šturm, Branko Grims, Janez Janša, Ivanka Kavčič, Matija Kavčič, Peter Kavčič, Jelka Oblak, Jožef Malovrh, Polde Oblak, Marko Košir, Klemen Demšar, Pavla Oblak, Mateja Maček, Francka Kavčič, Vid Klančar, Joži Droftina, Matej Matija Kavčič, Nina Leskovec, Marcos E. Mehle, Frančiška Kavčič, Mojca Kavčič, Marko Kavčič, Martina Ferlan Kavčič, Breda Dolenc, Klara Marija Keršič, Peter Keršič, Breda Kavčič, Anita Kavčič Klančar, Blaž Wraber, dr. Milan Sagadin, Vera Ban, Neža Strajnar, Marta Milena Keršič, Renato Podbersič, Damjana Čemažar, dr. Mateja Čoh, Mirjam Jurjevčič, Jelka Piškurić, Peter Stres, Jožica Stres, Mojca Stres, Urša Oven, Zorko Simčič, Viktor Blažič, Bogomira Šekoranja, Tomaž Šalamun, Majda Pučnik Rudl, Janez Lampret, Anton Šemrl, Stane Štrbenk, Mitja Slane, Jože Olup, Jože Drobnič, Vincenc Bambič, Alojz Podlogar, Janez Črnej, Marija Lavtar, Irena Ahčin, Mojca Kucler Dolinar, Sonja Benda Heine, Marija Zupančič, Marija Juteršek, Nadja Prosen, Jelka Mrak Dolinar, Primož Simoniti, dr. Tatjana Srebot Rejec, mag. Igor Klinar, Bogomir Štefanič, Simona Luckmann, Daniel Malenšek, Vera Kočar, Marinka Smodiš, Drago Sopčič, Marie Ann Prelog, Biborka G. Molnaŕ, Vladimir Premrov, Vili Bahovec, Edo Pirkmajer, dr. Boris Kravanja, Marko Gogala, Novak Leopold – Zora, Peter Logar, Zdenka Goriup, Martin Jaklič, Matjaž Košir, David Ashton, Marko Attila Hoare, Brendan Simms, Caroline Cox, Lord Carey, Mark Thompson, Annette Moslyn, Brun Kent, Nataša Šuštar, Mateja Jančar, Mihael Brejc, Žiga Turk, Jernej Letnar Černič, Russell A. Hart, Janos M. Rainer, Ljudmila Valič, Nina Zupan Šorli, Jan Šorli, Saša Kristan, Jure Kristan, Bojan Homan, Klemen Valter, Gregor Tomše, Darko Jarc, Milanka Dragar, Štefanija Pergar, Cvetka Brodnjak, Rajko Topolovec, Marjeta Hliš, Terezija Kekec, Majda Šerona, Ivana Pustotnik, Simon Petrovič, Anton Fras, Franc Plohl, Jože Petek, Peter Pribožič, Milan Kos, Ana Marija Horvat, Janez Horvat, Danica Lisec, Janez Janžekovič, Ivan Kušar, Janez Kmetec, Franc Luš, Marjan Škvarc, Marija Kolenko, Marija Arbeiter, Petra Kosi, Helena Ocvirk, Veronika Plestenjak, Vinko Horvat, Ana Horvat, Elizabeta Furek, Marjan Furek, Miroslav Luci, Anton Jože Osvald, Marija Zver, Štefan Čelan, Aleš Arih, Tomaž Majcen, Božena Čačkovič, Ivan Jurkovič, Nada Jurkovič, Jakob Emeršič, Doroteja Emeršič, Angela Šegula, Alojz Šegula, Jurij Ošlovnik, Janez Rožmarin, Stanislav Lozar, Marija Lozar, Milan Trop, Marija Kušar, Virineja Goričan, Damjan Grobelnik, Ivana Gaiser, Rupert Gaiser, Marjan Šemica, Marica Šemica, Bernarda Sipoš, Janez Sipoš, Luka Škvorc, Venčeslav Zrin, Mira Zrin, Anton Kolenko, Aleksander Potočnik, Marjan Hrenko, Ivan Pišek, Kaja Draksler, Eva Pajtler, Kory Golob, Peter Minodraš, Dušan Strnad, Maja Strnad, Sebastjan Apat, Damjan Hančič Boštjan Kolarič, Jože Pučnik, Uroš Šušterič, Božidar Fink, Tomaž Porenta, Marija Porenta, Marko Kremžar, Pavla Hribovšek Kremžar, Anica Anton Lešnjak, Leopold Blaznik, Vladimir Dajč, Stop Guter, Matevž Menčak, Breda Filipovič, Jaša Jelen, Pavla Murekar, Dejan Kozličnik, Ada Sekovač, Jakob Sillo, Milan Varg, Dimitrij Kovačič, Silvo Mesojedec, Klement Perko, Igor Vajda, Aleš Medle, Anja Bah Žibert, Anton Hauko, Janez Vidmar, Ladka Furlan, Milan Ivkovič, Anže Logar, Jože Korže, Marjan Doberšek, Janko Marovt, Mojca Škrinjar, Milan Petek, Matjaž Medved, Franc Kelher, Ivan Kopina, Pavel Rupar, Srečko Hvanc, Alenka Helbl, Alenka Koren Gomboc, Jožef Grah, Robert Šehran, Silvo Šerkanj, Peter Stermecki, Milan Dežman, Lado Lavrič, Urška Toplak, Robert Kurnik, Matej Zavec, Lovro Perčič, Ida Medved, Mirko Brnič Jager, Jernej Zorko, Jože Becalek, Milan Beričič, Vili Močenik, Bojan Šinko, Iva Zorenč, Janez Podbornik, Cvetka Jaklič, Metod Kraševec, Maja Prezelj, Stjepan Dernan, Branko Karneža, Karel Šoš, Sonja Ramšak, Uroš Minopraš, Jože Cep, Branko Šumenjak, Erland Košec, Sergij Pahor, Uroš Slamič, Bunc Karlo, Mira Cencič, Valentin Cencič, Ivo Jevnikar, Vojko Pavlin, Peter Černic, Darko Rudl, Gorazd Rudl, Mirjam Rudl, Alja Črnej, Renata Črnej, Maja Burger, Mima Burger, Irena Debeljak, Alojzij Debeljak, Helena Bidovec, Milko Mikola, Alojz Rebula, Zora Tavčar-Rebula, Dimitrij Kavčič, Draga Kavčič, Anton Golež, Marija Milač Golež, Tine Golež, Marjana Golež, Marija Magdalena Senk, Klemen Karlin, Neža Karlin, Lojze Dolinar, Peter Lah, Alojzij Pavel Florjančič, Tomaž Mikuš, Ambrož Demšar, Cristina Alicia Vovk-Fink, Seta Oblak, Tilen Demšar, Marko Ušeničnik, Blaž Karlin, Alojzij Slavko Snoj, Eva Omejc, Janez Cerar, Zofija Poženel, Robert Albreht, Martina Albreht, France Megušar, Mojca Berce, Gregor Berce, Gorazd Stergar, Marija Stergar, Magdalena Ančimer Pirnat, Janez Pirnat, Miran Mihelič, Matija Cencelj, Valerij Grašič, Tomaž Metelko, Lojze Žumer, Jožef Šturm, Dominik Oblak, Srečko Klančar, Lucija Demšar, Janez Omejc, Marija Omejc, Marija Jerman, Anton Zupančič, Luka Klobučar, Polonca Novak, Vladimira Peneš, Silva Bizjan, Jožefa Mandelj, Marija Zupančič, Petra Šuštarič, Ana Golmajer, Lenka Zupan, Marija Stariha, Lado Košnik, Francka Košnik, Mojca Prosen, Danica Rihar, Majda Samotorčan, Daniela Kotar, Nerina Kodarin Gamze, Nataša Semolič, Marija Bojc, Lucija Bojc, Marija Šterbenc, Ljudmila Novak, Angela Ovčak, Nežka Novak, Gabrijela Zupan, Marija Terčelj, Alenka Marin, Ela Blaznik, Nikolaja Malalan Narobe, Rezka Rauh, Mojca Bertoncel, Helena Janežič, Alojz Mund, Tadej Vengust, Jenko Tanja, Metod Trajbarič, Miha Movrin, Elizabeta Jakoš Hosta, Marjan Hosta, Blaž Bratkovič, Peter Repovž, Marija Repovž, Hanzi Filipič, Jože Celjar, Igor Suhorepec, Katja Zupanič, Tomaž Zajec, Boris Gabrič, Pavel Ferluga, Leopold Kolenc, Jože Lenarčič, Ida Radan, Marijan Šenk, Miriam Šenk, Erika Tatiana Šenk, Pavla Tomaževič, Terezija Šenk, Eduardo Hernan Cimato,
Marcos Gaser, Robert Kržič, Majda Kržič, Tone Rode, Katja Masnec, Tone Jeretina, Martin Retelj, Ladislav Cvetko, Ljudmila Cvetko, Jože Malovrh, Lidija Malovrh, Jože Gašperšič, Ivan Mesarec, Jože Pintar, Franko Rebec, Ksenija Sever, Marta Novak, Liviana Borko, Vlasta Ivić, Smiljana Mayer Škofic, Branka Ermenc, Metka Zevnik, Nada Skuk, Dušanka Ozmec, Terezija Kokol, Ana Vozlič, Veronika Emeršič, Anka Šinko, Eva Irgl, Jelena Konda, Urška Toplak, Miroslav Pernovšek, Hilda Pernovšek, Jože Lovšin, Marijana Lovšin, Kajetan Gantar, Roža Gantar, Andrej Kolenc, Celina Kolenc, Maja Kolenc, Janez Bernot, Olga Vrbošek, Jelka Škarabot, Ana Bahun, Štefan Bahun, Leopold Rožič, Lojze Tomažič, Nada Tomažič, Marija Vilfan, Marija Grad, Franc Grad, Avrelij Škarabot, Janez Bevec, Marija Bevec, Pavla Groznik, Albin Groznik, Ajda Hajdinjak, Marija Grintal, Marija Ornik, Viktorija Dolinar, Alojzij Starman, Marija Starman, Jože Ilc, Anna Ilc, Anna Arba, Helena Zdolšek, Johana Kronansvetter, Frančiška Habjan, Renata Šmon, Matjaž Dolinar, Irma Ščerbič, Jože Treven, Marjeta Pušavec, Stanislava Malej, Barbara Šoberl, Katica Horvat, Kati Čušin, Gregor Palovšnik, Mojca Čušin, Vasiljka Mihalj, Amalija Marinčič-Schein, France Rihtar, Helena Rihtar, Martin Rihtar, Andrej Rihtar, Lucija Rihtar, Aneja Rihtar, Miha Rihtar, Helena Rihtar, Matic Rihtar, Marko Vombergar, Blaž Knez, Urška Knez, Irenej Šenveter, Marijan Koželj, Aleksander Igličar, Jerica Šimec, Klemen Štefka, Angela Mikek, Janez Dular, Branko Majerle, Nataša Semolič, Antonio Kostelec, Izidor Trstenjak, Vida Trstenjak, Štefan Šumah, Marija Zupančič, Miran Prnaver, Klemen Štibelj, Denis Jakša, Matej Bec, Darko Plut, Marjanka Oblak, Sonja Valič, Boštjan Zadnikar, Eva Šoleman, Irena Košir, Stane Okoliš, Andrej Vovko, Jernej Vidmar, Lucijan Cencič, Valdij Peric, Lilijana Lavrenčič, Jurij Rosa, Hugo Šekoranja, Jože Čad, Mateja Čad, Zorko Milošič,Uroš Čad, Josip Čad, Bernarda Čad, Marija Čad, Vesna Čad, Borut Zrimšek, Boris Svetek, Vida Svetek, Jelka Svetek, Maja Česnik Svetek, Jožef Jakša, Janez Pintar, Marko Cerar, Ivan Grahek, Andrej Črnič, Stanislav Marn, Jože Povšič, Marta Gačnik, Eva Starič, Valerija Zupančič, Marija Šket, Alojz Rogelj, Ema Vidmar, Marija Korbar, Alojz Pate, Marjan Pavlin, Jure Golenc, Anica Gabrijel, Miloš Košir, Mirjam Černigoj, Ana Vidmar, Alojzij Kastelic, Ivanka Železnik, Majda Mežan, Marjeta Uhan, Emiljana Pavlin, Miran Candellari, Branko Gregorič, Ivanka Višček, Milena Globočnik, Darinka Kovačič, Borut Bassin, Marija Zagožen, Janez Globočnik, Dora Mlakar, Eda Mergolits, Marina Vidonja, Vera Rutar, Milan Oražen Adamič, Maks Strlič, Božo Dolenc, Jožef Vončina, Andrej Cunder, Božidar Brudar, Robert Sodja, Vlasta Krmelj, Natalie Furek, Elizabeta Grill, Natalija Kutnjak, Dušanka Ozmec, Zora Kosovič, Nataša Štipula, Samantha Sršen, Darinka Mikšla, Ivanka Habjanič, Darinka Roj, Bernarda Mandres, Aleksandra Topolnik Slatinek, Isabella Rafolt Baumerl, Kaja Medved, Hilda Romič, Lilijana Rižnar Lazarevič, Marina Rački, Urška Kabaj Pleterski, Tatjana Močan, Patricija Čular, Milena Bartelj, Danica Čučič, Milena Tekavec, Francka Brunček, Anica Roman, Marija Brdornik, Jožefa Lenassi, Roman Lenassi, Magda Šega, Anica Stres, Franc Žibert, Ana Žibert, Roman Oberč, Zvonka Senčar, Rezka Debevec, Rozina Švent.
Prijatelj SCNR evropski poslanec László Tőkés postal podpredsednik EP
Ljubljana (17.6.2010) – Včeraj so evropski poslanci na zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu za enega od podpredsednikov EP izvolili evropskega poslanca Lászla Tőkésa, znanega kot voditelja “Temišvarske revolucije” decembra 1989, s katero je padel Ceauşescujev režim.
Tőkés je dober prijatelj in podpornik našega Študijskega centra za narodno spravo, z njim smo se srečali in družili že na več mednarodnih dogodkih na temo totalitarizmov, zato dobro pozna naše delo. Novembra lani se je udeležil posveta ob 20 letnici ustanovitve Demosa. Ob tej priložnosti se je srečal tudi z našo direktorico mag. Andrejo Valič in ji izročil knjigo s posvetilom.
SCNR v Evropskem parlamentu obeležil 20. obletnico prvih demokratičnih volitev v Sloveniji
Bruselj (14.4.2010) – Slovenska delegacija Evropske ljudske stranke – krščanskih demokratov v Evropskem parlamentu (ELS/EPP) in Študijski center za narodno spravo so v Evropskem parlamentu gostili slavnostno konferenco v počastitev 20. obletnice prvih demokratičnih volitev v Sloveniji. Konferenco je moderiral dr. Milan Zver – vodja slovenske delegacije, osrednji govornik konference pa je bil Lojze Peterle – predsednik prve demokratično izvoljene vlade v Sloveniji. O demokratičnih spremembah izpred 20 let so govorili še dr. Janko Prunk – slovenski zgodovinar, László Tőkés – evropski poslanec iz Romunije in Elmar Brok – evropski poslanec iz Nemčije.
VIDEO: RAZSTAVA O KATYNU IN 20 LETNICI PRVIH DEMOKRATIČNIH VOLITEV V SLOVENIJI V EVROPSKEM PARLAMENTU.
Konference so se udeležili mnogi vidnejši predstavniki javnega življenja v Bruslju, med drugim tudi vsi trije veleposlaniki Slovenije v Bruslju – pri Belgiji, EU in NATO – ter evropska poslanca Ivo Vajgl (Zares) ter Tanja Fajon (SD).
V video nagovoru je predsednik Evropskega parlamenta Jerzy Buzek poudaril: »Slovenci so v Evropi znani kot zelo delavni, slovenski poslanci v Evropskem parlamentu pa so močan glas za Slovenijo,« ter dodal: »ponosen sem, da kot predsednik Evropskega parlamenta predstavljam tudi Slovenijo v EU, ki je osnovana na spoštovanju, demokraciji in solidarnosti.«
Lojze Peterle je v svojem govoru predstavil svoj pogled na razvoj dogodkov in izpostavil, da so bile volitve 8. in 22. aprila 1990 v Sloveniji prve demokratične volitve po drugi svetovni vojni in so bile »najpomembnejše volitve v zgodovini slovenskega naroda, ker so pomenile uvod in predpogoj za uresničitev samostojne slovenske državnosti, o kateri so sanjali številni slovenski rodovi.«
Peterle je razložil, da je na teh volitvah pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika zmagal Demos: » edina politična opcija, ki je šla na volitve s programom samostojne in demokratične slovenske države,« ter dodal: »Če ne bi zmagal Demos, bi vsaj še nekaj časa vodila Slovenijo pro-jugoslovanska večina strank komunističnega porekla. Do osamosvojitve ne bi prišlo.
Lojze Peterle je poudaril, da so bile prve demokratične volitve priborjene s strani novih demokratičnih sil, ne pa podarjene velikodušno s strani stare zveze komunistov: »Imeli smo vizijo, program, strategijo, pogum in podporo. Znotraj Demosa sta dobili največ glasov stranki SKD in SKZ, za katerimi so bili volivci tistih slojev, ki so plačali največji davek komunizmu – kristjani in kmetje.«
Peterle je poudaril še, da je Slovenija v preteklih dvajsetih letih veliko dosegla, da pa »bo naša tranzicija dokončana, ko se bodo v Sloveniji v polnosti uveljavila evropska načela, ko bomo jasno ločevali med napako in zločinom ter med resnicoljubnostjo in revanšizmom, ko bo privatizacijsko obsedenost in divji kapitalizem nadomestilo resnično socialno tržno gospodarstvo, ko bo naš zgodovinski spomin izčiščen, ko bo imela pri nas domovinsko pravico tudi pravica do resnice,« ter zaključil: “Ne moremo imeti združene Evrope in razdeljene Slovenije.”
Elmar Brok je primerjal borbo za svobodo v Sloveniji s tisto v Vzhodni Nemčiji in povedal, da je bila borba za svobodno Slovenijo dokončana šele s 1. majem 2004. Od takrat, pa je Brok povedal, so se zahodni politiki mnogo naučili od vzhodnih kolegov: »za svobodo se je potrebno boriti še naprej, saj bomo lahko rekli, da smo vsi ljudje svobodni šele, ko bo vsak človek svoboden.« Na koncu je Brok spomnil še, da je bila EU osnovana na želji: »nikoli več vojne, nikoli več diktature.«
László Tőkés, ki je bil med voditelji odpora proti komunizmu v Romuniji, je povedal, da je bil trud za demokracijo v Sloveniji nekaj posebnega, a da so hkrati potekali podobni napori v drugih Evropskih državah: na Poljskem, Madžarskem, v Romuniji in drugje, ter poudaril: “Ne smemo pozabiti zločinov proti človeštvu, ki so se zgodili pod Titom, pa tudi ne tistih pod Securitate v Romuniji in drugje po Evropi.”
Prof. dr. Janko Prunk je kot ključno izpostavil zmago Demosa, ki je pomenila konec petdesetletne državljanske vojne v Sloveniji oz. izrednega stanja političnega in pravnega nasilja, ki se je začelo med fašistično okupacijo Slovenije med drugi svetovno vojno 1941 in se nadaljevalo v desetletjih komunističnega režima.«
Prunk je bil jasen, da je imel razvoj v Sloveniji tudi svoje interne temelje in svojo lastno dinamiko, ki se je, kot je povedal, »precej razlikovala od tempa razvoja in sprememb v sovjetskem bloku in tudi precej od razvoja v drugih jugoslovanskih republikah in je prehitevala njihov razvoj.«
Nadalje je Prunk citiral volilni program Demosa iz decembra 1989, ki se je navezoval na majniško deklaracijo, kjer je bilo jasno zapisano, da se bo Demos »zavzemal za miren prehod iz totalitarizma v demokratično urejeno družbo. K temu ga zavezujejo lastna moralna načela in krvave žrtve in druge posledice revolucije. Zato svojega lastnega odnosa ne bo gradil na protipartijskem revanšizmu, prizadeval pa si bo za resnico o preteklosti in popravo krivic, ki se sploh dajo popraviti.« Prunk je to označil za demokratičen in etičen program ter povedal, da je Demos v težkih razmerah vseeno izpeljal program državne osamosvojitve in institucionalne konsolidacije in demokratizacije.
V imenu Študijskega centra za narodno spravo in direktorice mag. Andreje Valič, je Marta Keršič predstavila razstavo, ki so jo pripravili ob tej priliki, da bi z besedo in sliko nazorno obeležili pomembne dogodke izpred 20 let. Razstava bo obkrožila Slovenijo.
Marta Keršič je v predstavitvi med drugim izpostavila: “Slovenija je ob koncu 80. let 20. stoletja doživljala hudo gospodarsko, nacionalno in socialno krizo v jugoslovanski državi. Hkrati je bil to čas novega prebujenja, saj so se okrepila nova družbena gibanja, pojavili so se neodvisni mediji in strokovna združenja, ustanovljene so bile prve politične zveze in stranke. Z eno besedo to dogajanje imenujemo slovenska pomlad.
Leta 1990 so se novo oblikovane stranke združile in oblikovale koalicijo Demos (Slovenska demokratska zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Slovenski krščanski demokrati, Kmečka zveza, Zeleni Slovenije in Slovenska obrtna-podjetniška stranka). Z Majniško deklaracijo so javnosti predstavile pravico Slovencev do samoodločbe, zavezanost k demokraciji in zahtevo po izvedbi plebiscita o neodvisnosti Slovenije. Z njo so nagovorile široke ljudske množice.
Pred 20. leti, natančneje 8. 12. in 22. aprila 1990 so v Republiki Sloveniji potekale prve povojne večstrankarske demokratične volitve. V skladu z ustavo iz leta 1974 so stranke, društva in podjetja predlagali kandidate za tri skupščinske zbore: Družbenopolitični zbor, Zbor občin in Zbor združenega dela. V vsakega od njih je bilo izvoljenih 80 poslancev.
Na volitvah je zmagal Demos z 52, 91% glasov in uvedel demokratični sistem.
Nova slovenska vlada pod vodstvom Lojzeta Peterleta je bila imenovana na skupni seji vseh treh zborov skupščine 16. maja 1990. Ministri so bili imenovani izmed vseh strank, združenih v Demos, in nekdanje komunistične stranke ZKS – SDP.
Predsednik Slovenskih krščanskih demokratov Lojze Peterle- sedanji poslanec v evropskem parlamentu je postal predsednik vlade, predsednik skupščine pa dr. France Bučar.
Istočasno so potekale volitve za člane in za predsednika predsedstva Republike Slovenije. V drugem krogu je bil za predsednika predsedstva izvoljen nekdanji voditelj komunistov in predsednik centralnega komiteja ZKS – SDP Milan Kučan.
Ena ključnih osebnosti tega obdobja je bil prav gotovo dr. Jože Pučnik, slovenski intelektualec, sociolog in politik. V času komunističnega režima je bil eden glavnih kritikov totalitarnega režima in je odkrito opozarjal na pomanjkanje državljanskih svoboščin v nekdanji Jugoslaviji. Sedem let je kot politični zapornik preživel v zaporu. Nato je šel v Nemčijo, kjer je postal univerzitetni profesor. Po vrnitvi v Slovenijo je postal predsednik Socialdemokratske zveze Slovenije in vodja Demokratične opozicije Slovenije (Demos). Prav tako velja za enega od očetov slovenske samostojnosti v obdobju osamosvajanja od Jugoslavije.
Skupščina Republike Slovenije je 25. junija 1991 sprejela temeljne osamosvojitvene dokumente in razglasila neodvisnost Republike Slovenije. Dan zatem se je začela desetdnevna vojna za neodvisnost. Zadnji vojak JLA je slovensko ozemlje zapustil konec oktobra 1991. Slovenija je postala članica Združenih narodov maja 1992, v EU in NATO pa je vstopila maja 2004. Leta 2007 je dotedanje plačilno sredstvo slovenski tolar zamenjala z evrom. Januarja 2008 je Slovenija prevzela predsedovanje EU.
V posebno veselje in ponos nam je, da je naša prva razstava, ki predstavlja zametek stalne razstave v prostorih Študijskega centra za narodno spravo v Ljubljani, dobila mesto prav v srcu in političnem centru Evrope, to je v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju.
Razstavo predstavlja izbrano fotografsko in slikovno gradivo iz arhiva Muzeja novejše zgodovine Slovenije s temeljnimi vsebinskimi poudarki, ki so oblikovali takratno dogajanje.
Razstavo bomo predstavili po različnih krajih Slovenije, njena praktična prenosljivost pa nam omogoča, da z njo obiščemo tudi vzgojno izobraževalne institucije (šole) tako v Sloveniji, kot tudi med zamejci in Slovenci po svetu”.
Milan Zver, vodja slovenske delegacije v ELS, ki je konferenco tudi povezoval, je poudaril pomen takih konferenc in obletnic, ker so pomembni procesi demokratizacije v raznih državah v Evropi slabo prikazani. Povedal je tudi, da demokracija »ni bila izvozni artikel Nemčije ampak smo si jo v Sloveniji izborili sami. Ko je Demos prevzel vlado ni bilo velike sile, ki bi podpirala samostojno Slovenijo.«
Zver je ob koncu podal pobudo in izpostavil željo, da bi vsi slovenski poslanci v Evropskem parlamentu prihodnje leto skupaj organizirali konferenco s katero bi obeležili 20. obletnico samostojnosti Slovenije.
Konferenco ob 20. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji so organizirali evropski poslanci ELS iz Slovenije: dr. Romana Jordan Cizelj, Lojze Peterle in dr. Milan Zver.
Tudi SCNR žaluje za žrtvami letalskega strmoglavljenja pri Smolensku.
Bruselj (12.4.2010) – Na poljskih predstavništvih po svetu se po sobotnem strmoglavljenju letala s poljskim predsednikom Kaczynskim in njegovo soprogo Mario pri mestu Smolensk na zahodu Rusije, vrstijo vpisi v žalne knjige. Med med skupno 96 žrtvami sobotnega strmoglavljenja letala so bili namreč še številni vidni poljski politični, vojaški in verski predstavniki, ter direktor poljskega SCNR-ju partnerskega inštituta (Institut Pamieci Narodowej), Janusz Kurtyka. Zato se je direktorica SCNR, mah. Andreja Valič, ki se trenutno službeno mudi v Bruslju, tam v prostorih evropskega parlamenta vpisala v žalno knjigo.
Direktorica SCNR se vpisuje v žalno knjigo.
Mednarodna konferenca o zločinih komunizma v Pragi
Štirje uslužbenci Študijskega centra za narodno spravo (SCNR): direktorica mag. Andreja Valič, dr. Damjan Hančič, Boštjan Kolarič in mag. Renato Podbersič, smo se od torka 23.2. do petka 26.2.2010 udeležili mednarodne konference “Zločini komunizma”, ki ga je v Pragi organizirala češka institucija za proučevanje totalitarizma “Ustav pro studium totalitarnich režimu”.
Direktorica SCNR mag. Andreja Valič o slovenskem prispevku na konferenci.
Mednarodne konference o zločinih komunizma se je udeležilo veliko predstavnikov institucij iz srednje in vzhodne evrope, ki se ukvarjajo s komunizmom, presenetili pa so nas tudi predstavniki dveh zahodno-evropskih držav – Nizozemske in Švedske, ki tudi zahod, ki ni imel izkušnje s komunizmom opozarjajo na grozote tega totalitarizma. Med udeleženci je bil tudi kitajski politični oporečnik Harry Woo, ki je več let preživel v kitajskih zaporih in ki je udeležence spomnil na dejstvo, da je to kar se sedaj obravnava na zgodovinski konferenci, na Kitajskem še dandanes realnost.
Na status, ki jo uživa na Češkem obravnava komunistične preteklosti je med drugim pokazalo tudi dejstvo, da je udeležence konference posebej nagovoril tudi češki premier Jan Fischer.
Slovenski udeleženci konference…
Udeleženci iz SCNR smo pripravili skupen referat z naslovom “Nacionalno poročilo o zločinih komunizma v Sloveniji”, ki ga je na konferenci v angleščini predstavila mag. Andreja Valič in bo v prihodnosti predvidoma izdano tudi v posebni publikaciji.
Mag. Andreja Valič med predstavitvijo referata, v katerem smo zgodovinsko opredelili časovnico in vrsto kršitev človekovih, državljanskih in političnih pravic v Sloveniji v medvojnem in povojnem obdobju, med katerimi smo izpostavili likvidacije VOS med vojno, povojne izvensodne poboje pripadnikov protikomunističnih vojaških formacij, montirane politične procese v prvih povojnih letih, nacionalizacijo, prisilno kolektivizacijo, itd…
Dr. Jernej Letnar Černič je s pravniškega stališča spregovoril o neuspešni izpeljavi procesov proti komunističnim vojnim zločincem v Sloveniji; tudi drugod v nekdanjih komunističnih državah je situacija podobna, nekoliko bolje je le na ozemlju nekdanje NDR, kjer imajo zaradi združitve z zahodnim delom Nemčije nekdanji komunisti – sedaj tranzicijska levica – manjši vpliv na sodstvo in ostale državne institucije.
Evropski poslanec dr. Milan Zver pa je v svojem bolj sociološko obarvanem referatu predstavil odnos do demokratičnih sprememb v vzhodni Evropi pred 20 leti in na odnos do demokracije in demokratičnih institucij v Evropi danes, ki se kaže tudi v udeležbi na evropskih volitvah. Ta namreč vedno bolj pada. A, dr. Zver je glede nadaljnega razvoja demokracije in demokratičnih institucij v Evropi vendarle optimist.
Na konferenci sta iz Slovenije z referatoma sodelovala tudi dr. Jernej Letnar Černič in evropski poslanec dr. Milan Zver.
Udeležba na konferenci pa ni bila pomembna zgolj z znanstvenega vidika, pač pa tudi z vidika povezovanja in tesnejšega sodelovanja s sorodnimi institucijami v Evropi.
Slovenske udeležence konference je prišel pozdravit tudi slovenski veleposlanik na Češkem, dr. Franci But in njegov prvi namestnik mag. Jakob Štunf.
Več o konferenci: klik na povezavo.
Tudi SCNR se je vključil v obeležitev mednarodnega dne spomina na holokavst
Maribor (26.1.2010) – Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je v Mariborski sinagogi potekalo Znanstveno srečanje “Holokavst in njegove posledice na Slovenskem”. Soorganizatorji prireditve so bili Inštitut za novejšo zgodovino iz Ljubljane, Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane in Sinagoga Maribor, ki je tudi gostila prireditev.
Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič o pomenu spominjanja na holokavst.
Judovski svečnik s sedmimi svečami – menora.
Na znanstvenem srečanju so sodelovali: prof. Boris Hajdinjak in prpf. Roman Mirnik, ki sta predstavila mariborski judovski družini Kohnstein in Singer – mariborske žrtve holokavsta, dr. Andrej Pančur je predstavil preganjanje Judov v Ljubljanski pokrajini, mag. Renato Podbersič (SCNR) je govoril o preganjanju Judov na Goriškem in dr. Marjan Toš o Judih v Prekmurju.
Dr. Marjan Toš.
Prof. Boris Hajdinjak in prof. Roman Mirnik.
Dr. Andrej Pančur.
Mag. Renato Podbersič (SCNR).
Zakaj in od kdaj je 27. januar Mednarodni dan spomina na žrtve holokavsta.
Leta 2005 je Generalna skupščina OZN datum osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz, 27. januar (1945), razglasila za mednarodni dan spominjanja na žrtve holokavsta. Slovenija je začela ta dan uradno obeleževati leta 2008.
Na ta dan se želimo pokloniti vsem žrtvam holokavsta, ki se jih spominjamo tudi z namenom, da se tako hude kršitve človekovih pravic nikoli več ne ponovijo. Holokavst in genocid nad Judi in drugimi skupinami so spodbudili k nastanku Deklaracije človekovih pravic, ki jo je OZN sprejel decembra 1948. Deklaraciji je sledila vrsta konvencij in drugih mehanizmov s posameznih področij zaščite človekovih pravic, vključno z Mednarodnim kazenskim sodiščem.
Sodelavci SCNR pred mariborsko sinagogo.
Tudi na ministrstvu za zunanje zadeve RS pozdravljajo dejavnosti vrste institucij, med njimi Sinagoge Maribor, znanstvenih ustanov, muzejev in šol, ki si prizadevajo za boljše poznavanje zgodovine in za ohranjanje spomina na žrtve holokavsta.
HOLOKAVST IN NJEGOVE POSLEDICE NA SLOVENSKEM
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta bo torek, 26. januar 2010 v Mariborski sinagogi potekalo Znanstveno srečanje:
HOLOKAVST IN NJEGOVE POSLEDICE NA SLOVENSKEM
- ob 9.15, Boris Hajdinjak in Roman Mirnik: Mariborski judovski družini Kohnstein in Singer – mariborske žrtve holokavsta
- ob 10.00, dr. Andrej Pančur: Preganjanje Judov v Ljubljanski pokrajini
- ob 11.00, mag. Renato Podbersič: Preganjanje Judov na Goriškem
- ob 11.45, dr. Marjan Toš: Judje v Prekmurju – slovenske žrtve holokavsta
Soorganizatorja prireditev sta Inštitut za novejšo zgodovino iz Ljubljane in Študijski center za narodno spravo iz Ljubljane.
Generalni pokrovitelj projekta je Zavarovalnica Maribor, znanstveno srečanje sta podprla tudi Veleposlaništvo Države Izrael na Dunaju in Mestna občina Maribor. Medijski pokrovitelj je Radio 1.
