Evropa 70 let po paktu Ribbentrop-Molotov

Ljubljana (16.10.2009) – Direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič se je 14. oktobra 2009 udeležila konference “Evropa 70 let po paktu Ribbentrop-Molotov”. Konferenco, ki je potekala v Evropskem parlamentu v Bruslju, so organizirale baltske države pod pokroviteljstvom predsednika Evropskega parlamenta Jerzya Buzeka in v sodelovanju s švedskim predsedstvom.

Leto 2009 zaznamujeta dva dogodka: 20 let demokratičnih sprememb v centralni in vzhodni Evropi in 70 let od podpisa pakta Ribbentrop-Molotov.

Predsednik evropskega parlamenta Jerzy Buzek je poudaril, da je bil podpis pakta Ribbentrop-Molotov, ki ga je revija Time avgusta 1939 označila za »komunistično/nacistični pakt«, ena od tragičnih evropskih zgodb 20.stoletja. V svojem referatu je opozoril na tragične posledice pakta na Poljskem, v baltskih deželah, na Finskem, pa tudi v širšem evropskem kontekstu.  Posebej je izpostavil, da Evropa današnjega časa za razliko od Evrope pred drugo svetovno vojno sloni na solidarnosti, ki se je še zlasti izkazala v času globalne ekonomske krize. Po Buzekovih besedah je medsebojna evropska solidarnost predpogoj za stabilnost, ta pa zagotavlja napredek in mir. Predstavnica litovskega parlamenta Irena Degutiené je izrazila prepričanje, da je morda preteklost stvar zgodovinarjev, zagotavljanje pravičnosti za ljudi, ki so bili žrtve zločinov totalitarnih režimov, pa vsekakor stvar politike. Predsednik latvijskega parlamenta Gundars Daudze je v svojem govoru še posebej poudaril pomen izobraževanja, saj je po njegovih besedah »naša dolžnost, da se spominjamo preteklosti in vedenje o njej posredujemo mladim ljudem.« Nekdanji znani litovski disident in predsednik Litve, sedanji evropski poslanec Vytautas Landsbergis je primerjal nacistična in stalinistična taborišča ter posredoval zgodovinski pregled odmevov na pakt Ribbentrop-Molotov. Konferenco sta pozdravili tudi latvijska evroposlanka Inese Vaidere ter Maria Asenius, državna sekretarka za evropske zadeve iz kabineta švedskega predsednika vlade, ki je opozorila na pomen spomina na »najtemnejše ure naše zgodovine«, saj imamo po njenih besedah »različne zgodovinske izkušnje, vendar skupno prihodnost.«

Mag. Andreja Valič med predstavljanjem referata.

Mag. Andreja Valič je s svojim prispevkom sodelovala razpravi z naslovom “Krepitev raziskovalnega področja in dvig javne zavesti: možne iniciative na ravni EU”. Valičeva poseben poen vidi tudi v informiranju in poučevanju mladih generacij in celotne družbe s pomočjo najnovejših tehnologij, kot so DVD in internet.

Izjava mag. Andreje Valič o konferenci v Bruslju.

Udeleženci konference so si ogledali del filma Sovjetska zgodba, ki je bil spomladi 2009 predvajan tudi na slovenski televiziji. V nadaljevanju so z referati, ki so iz različnih zornih kotov osvetlili okoliščine iz obdobja tik pred začetkom druge svetovne vojne ter sodoben proces tranzicijske pravičnosti, nastopili zgodovinarji Stéphane Courtois, Egbert Jahn, Françoise Thom, Janusz Kurtyka, Ludger Kühnhardt, Aivars Stranga, Jože Dežman, Toomas Hiio, Pavel Žaček, Ronaldas Račinskas, politologi, evropski poslanci, predstavniki različnih institucij in drugi. V zaključnem delu je podpredsednik Evropske komisije Jacques Barrot izpostavil pomembnost »skupnega spomina« in iskanja resnice. Po njegovih besedah je nujno potrebno, da vsaka država članica Evropske unije omogoči dostop do arhivov in krepi zavedanje o zločinih totalitarizmov, tudi z obeleževanjem spominskega dneva na vse žrtve totalitarnih režimov, saj le to omogoča spravo in spoštovanje človekovega dostojanstva. Ljudje imajo pravico povedati svoje zgodbe. Izpostavil je prvo javno tribuno v Evropskem parlamentu aprila 2008 v organizaciji slovenskega predsedstva EU ter Evropske komisije. Tedaj se je za evropske institucije začelo soočenje z vprašanjem zločinov vseh totalitarnih režimov. Evropska komisija je naročila pripravo nacionalnih poročil iz vseh 27 članic EU, ki ga bo obravnavala prihodnje leto in s tem sprožila politično razpravo. To bo ena od prioritet EU v obdobju 2010 do 2013, saj je po mnenju vrhov EU dolgoročna sprava za uspešno prihodnost v evropskem prostoru nujno potrebna.

Iz  Slovenije se je konference udeležil tudi direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman, ki je poudaril pomen vpetosti Slovenije v študije in premerjave v zvezi s preteklimi totalitarnimi režimi.

Jože Dežman o svojem referatu, ki ga je imel na konferenci.

Konferenco je zaključil minister za pravosodje iz Litve Remigijus Šimašiuš, ki se je s svojo osebno zgodbo iz časa sovjetskega režima dotaknil udeležencev ter poudaril globoko zavezanost poglobitvi spravnega procesa v Evropi. Tako kot ostali udeleženci konference je izrekel trdno podporo ustanovitvi Evropske platforme spomina in vesti, pa tudi krepitvi debate o spravnem procesu v okviru Sveta EU.

Nedvomno je konferenca v Evropskem parlamentu tudi z udeležbo številnih evropskih poslancev iz različni držav, tudi Slovenije, dokazala, da se spravni proces oziroma proces tranzicijske pravičnosti v okviru Evropske unije nezadržno nadaljuje na najvišjem nivoju. Kot je poudaril moderator popoldanskega dela konference John O’Sullivan, je bil v zadnjih dveh letih na tem področju storjen »ogromen napredek«, saj sta »zgodovinska pravičnost in resnica« vedno tudi del sodobne politike.