Parastos za pobite Črnogorce v Kamniški Bistrici in predstavitev knjige o pobojih Črnogorcev v Sloveniji »Streljaj, vojna je končana«

Kamniška Bistrica/Ljubljana (21.6.2010) – Današnji dan je minil v znamenju spomina na pobite črnogorske četnike (vojake jugoslovanske kraljeve vojske v domovini), civiliste (tudi žene in otroke), številne protikomunistične intelektualce in duhovnike, ki so jih sredi maja 1945 enote Titove jugoslovanske vojske pobile na kamniškem območju, zlasti v zgornji dolini Kamniške Bistrice, na Kopiščih. Tam je najprej ob somaševanju predstavnikov Srbske pravoslavne Cerkve potekal parastos za pobite Črnogorce, popoldne pa je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala še predstavitev knjige Save Gregovića »Pucaj, rat je završen” o tragičnih dogodkih v maju 1945.

VIDEO: Parastos za pobite Črnogorce v Kamniški Bistrici; pričevanje dveh Črnogorcev (bratov Dušana in Vlada Niklanovića), ki sta preživela tragedijo pobojev maja 1945.
  

Parastos za vse žrtve “Bistriškega pokola”: paroh Srbske pravoslavne Cerkve v Sloveniji, Peran Bošković, Iguman samostana Grbija iz Črne gore, oče Luka in pop SPC iz Novega mesta, ki skrbi za duhovno oskrbo vernikov Srbske pravoslavne Cerkve na Kamniškem, Goran Šljivić. 
 
 
Vlado in Dušan Niklanović, sta se maja 1945 znašla v konvoju črnogorskih ujetnikov v Kamniku, a sta ostala živa, dva njuna brata Tomo in Demitrij, pa sta bila ubita v okolici Kamnika, najverjetneje v Kamniški Bistrici.

 
Popoldne je v Muzeju novejše zgodovine Slovenije potekala predstavitev knjige Save Gregovića »Pucaj, rat je završen«,  kjer je predstavljen spominski zapis večmesečnega umikanja črnogorskih protikomunistov, ki se je za večino udeležencev “Velikega zbjega” končalo prav na območju Kamnika. O tragični usodi Črnogorcev na slovenskih tleh ob koncu 2. svetovne vojne so spregovorili avtor Savo Gregović, Iguman Luka, zgodovinar dr. Mitja Ferenc in brata Vlado in Dušan Niklanović. 
 

 V knjigi »Pucaj, rat je završen« (Streljaj, vojna je končana” so prvič zbrani poimenski podatki 5221 oseb, ki so na tem pohodu izgubili življenje, večina na slovenskih tleh (cca. 3.400), pod streli zmagovite Titove partizanske vojske. Njihovi posmrtni ostanki leže v Teznem, Starem Hrastniku, Lancovem, Kamniški Bistrici, Kočevskem Rogu, v okolici Kamnika, Zidanega mosta, Celja in drugod. 

Knjigo je izdalo Zduženje “Otkritćemo istinu” (Odkrili bomo resnico) iz Budve, ki jo vodi Dušan Niklanović (pred kratkim je prejel posebno odlikovanje srbskega matropolita za Črno goro za zasluge pri razjasnjevanju in pomirajanju posledic povojnih pobojev – red Sv. Save druge stopnje)  in si prizadeva za razjasnitev povojnih pobojev Črnogorcev. Kot je poudaril ob koncu svojega nagovora je namen knjige, da se s tem postavi spomenik vsem žrtvam. “Naš cilj je rehabilitirati in v spomin obuditi ljudi, ki so bili dvojno ubiti (s streljanjem in izbrisom spomina nanje); ti ljudje so bili ubiti z odločitvijo političnega vrha partizanskega gibanja brez dokazovanja njihove krivde, brez sojenja, brez pravice do obrambe, in to v času, ko je bila 2. svetovna vojna uradno končana. To delamo brez namena politizacije in brez revanšizma, saj nam ne gre za kaznovanje in obsodbo krivcev, ampak za obsodbo zločina kot takega, z namenom, da se kaj takega v prihodnosti nikoli več ne ponovi”. 

S knjigo “Pucaj, rat je završen”, mnoge žrtve, tudi tiste, pokončane v Kamnišiki Bistrici, ponovno dobivajo svojo podobo, ime, priimek,… Naj nam bo knjiga v spodbudo da, kot je povedal Iguman Luka, “svetopisemski brat Kajn ne bi nikoli več dvignil roke nad brata Abela”.  

Kaj je “Veliki beg” oz. “Veliki zbjeg” Črnogorcev?

Novembra 1944 se je skoraj 20 tisoč pripadnikov kraljeve vojske v domovini z območja Črne Gore, 80  duhovnikov črnogorsko – primorske metropolije, številni intelektualci, znanstveni delavci Črne gore in na stotine žensk, otrok in starcev v begu pred partizansko vojsko začelo umikati prek Bosne, Hrvaške, Slovenije proti Avstriji. Številni Avstrije po večmesečnem begu nikoli niso dosegli, pač pa jih je konec vojne zatekel še na slovenskih tleh. Po navedbah  Dušana Niklanovića,  naj bi bilo na Kamniškem zlasti v Kamniški Bistrici pobitih okoli 1.800 Črnogorcev, od tega  poleg pripadnikov jugoslovanske kraljeve vojske (črnogorskih četnikov) okoli 80 pravoslavnih duhovnikov in 200 intelektualcev in več otrok in žena. Črnogorce so na območju Kamnika pobijale črnogorske partizanske enote (3. črnogorska proleterarska divizija pod poveljstvom Save Burića), glavnina pobojev pa je trajala od 14. do 22. maja. Med prvimi je bil v Kamniški Bistrici ubit dr. Luka Vukmanović eden vodilnih črnogorskih pravoslavnih teologov, znanstvenik in filozof, sicer pa velik nasprotnik komunizma, čeprav je bil njegov brat Svetozar Vukmanović Tempo eden vodilnih jugoslovanskih komunistov in najbližjih Titovih sodelavcev.
 
Skratka, to kar je za Poljake Katynski gozd, je za Črnogorce Kamniška Bistrica.  
 
Kje dobiti knjigo?

Še informacija za vse, ki bi želeli knjigo kupiti oz. naročiti. Lahko se obrnete na Oddelek za zgodovino FF v Ljubljani, na  dr. Mitjo Ferenca 01/241 11 96 oz. mail: ferenc.mitja@guest.arnes.si.