Totalitarizmi – vprašanja in izzivi
Zbornik vsebuje prispevke z mednarodnega znanstvenega posveta Totalitarizmi – vprašanja in izzivi, Ob dvajsetletnici padca železne Zavese v Evropi. Posvet sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije 9. novembra 2009, torej na dan, ko je med množičnim zborovanjem pred dvajsetimi leti padel berlinski zid. Ta dogodek je simboliziral tudi padec komunističnih sistemov v Vzhodni in Srednji Evropi, ki mu je kmalu sledil. S posvetom sta organizatorja želela obeležiti spomin na te dogodke ter s prispevki referentov opozoriti na neraziskane probleme oziroma vsebine iz slovenske polpretekle zgodovine, predvsem glede značilnosti treh totalitarnih sistemov na Slovenskem v 20. stoletju.
Osrednji gost posveta je bil britanski zgodovinar grof Nikolai Tolstoy, ki je govoril o usodi civilistov in domobrancev, ki so se ob koncu vojne znašli na avstrijskem Koroškem in so bili vrnjeni v Jugoslavijo. V prispevku, ki je objavljen v tem zborniku, Tolstoy opisuje dogajanje konec maja in v začetku junija 1945 v vetrinjskem taborišču, predstavi vlogo Harolda Macmillana, poveljnika zavezniških vojaških sil v Sredozemlju feldmaršala Harolda Alexandra in vojaških poveljnikov britanskih enot (5. korpusa in 8. armade). Dr. Tamara Griesser Pečar v prispevku predstavi temeljne značilnosti Totalitarne države in oblasti ter skupne značilnosti totalitarnih sistemov. Poudarja, da je treba totalitarne pojave in sisteme ocenjevati po enakih kriterijih. Dr. Jernej Letnar Černič razmišlja o prizadevanjih v iskanju odgovorov na komunistična totalitaristična hudodelstva, saj lahko po njegovem mnenju to krepi družbeno zavest ter moralno in pravno odgovornost, in sicer z namenom, da se hudodelstva zoper človečnost ne bodo nikoli več ponovila. Dr. Damjan Hančič izpostavi temeljne značilnosti revolucionarnega nasilja na Kamniškem med drugo svetovno vojno ter opozarja na njegove žrtve, tudi na žrtve povojnih pobojev. Mag. Renato Podbersič predstavi temeljne značilnosti revolucionarnega nasilja na širšem goriškem območju v času druge svetovne vojne, Andrej Zorko pa v svojem prispevku predstavi v nemško vojsko mobilizirane Slovence, ki so bili, kot ugotavlja avtor, žrtve dveh totalitarnih sistemov, nacionalsocializma in komunizma. Pavel Jamnik kronološko predstavi dileme policije, tožilstva in preiskovalnega sodnika ob prvih kazenskih ovadbah glede povojnih pobojev in prikritih grobišč ter opozarja na problematiko arhivskih virov. Dr. Mateja Čoh piše o nastanku, organizaciji in delovanju ilegalnih skupin, t. i. band oziroma križarjev, ki jih je Komunisti~ na partija povezovala z delovanjem slovenske vojaške in politične emigracije v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji. Dr. Milko Mikola v prispevku predstavi problematiko množičnih izgonov prebivalstva po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji, in sicer iz obmejnega
pasu z Avstriji na Kočevsko spomladi 1947 ter iz prekmurske vasi Petišovci decembra 1948 in aprila 1949. Mag. Andreja Valič v prispevku razmišlja o slovenski izkušnji s totalitarnimi sistemi in spravnem procesu. Po njenem mnenju je v tem procesu najpomembnejše ustvarjanje nove kulturne klime, pri čemer poudarja osrednjo vlogo ideološko razbremenjenega zgodovinopisja, predvsem v izobraževalnem procesu. Mag. Monika Kokalj Kočevar predstavi vlogo in pomen t. i. ustne zgodovine (angl. oral history) oziroma zbiranja osebnih pričevanj udeležencev druge svetovne vojne.
S konkretnimi primeri ponazori večplastnost dogodkov v času vojne in opozori na zapleten odnos med pričevalci in osebami, ki vodijo intervjuje. Jože Dežman opozori na sedemdesetletno izkušnjo Slovenije s tremi totalitarnimi sistemi, fašizmom, nacionalsocializmom in, 6 Totalitarizmi – vprašanja in izzivi kot ga imenuje, titoizmom ter na poledice tega dogajanja. Po njegovem mnenju soočanje z zločinsko preteklostjo v Sloveniji poteka z razpadom številnih tabujev. V zborniku objavljamo tudi razpravo ter tri intervjuje, ki so jih z grofom Nikolaiem Tolstoyem naredili Bernard Nežmah za Mladino, Uroš Škerl Kramberger za Dnevnik in Biserka Karneža Cerjak za Reporter; v tekste lektorsko nismo posegali. Na kratko predstavljamo delovanje Študijskega centra za narodno spravo ter objavljamo Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je sprejel Evropski parlament 2. aprila 2009. V njej je obsodil vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni sistemi, ter se zavzel za spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, načel pravne države in za spoštovanje človekovih pravic.
Cena publikacije je 28,00 € (+ poštnina). Publikacijo lahko dobite na sedežu Zavoda (Tivolska 42, Ljubljana) ali naročite na telefonski številki 01/230 67 00 in po elektronski pošti info@scnr.si.
-
Totalitarizmi na Slovenskem v 20. stoletju
Totalitarizmi na Slovenskem v 20. stoletju je zbornik člankov, ki smo ga uvrstili v zbirko Totalitarizmi – vprašanja in izzivi, katerega »uvodna« številka je izšla lansko leto in je bila posvečena 20. letnici padca železne zavese v Evropi. Tokratni zbornik vsebuje slovenske prispevke z javne tribune z naslovom Zločini totalitarnih režimov, ki je potekala 8. aprila 2008 v Bruslju, v prostorih Evropske komisije in je bila organizirana v okviru slovenskega predsedstva Svetu Evropske unije. Na konferenci je takrat s prispevki sodelovalo 43 referentov, od tega 13 iz Slovenije.
Zbornik referatov s te javne tribune, ki je bil v angleškem jeziku izdan še istega leta z naslovom »Crimes committed by Totalitarian Regimes« in katerega urednik je bil prof. dr. Peter Jambrek, je zbral pregled evropskih totalitarizmov 20. stoletja na enem mestu. V pričujočem zborniku pa smo se odločili 13 slovenskih prispevkov objaviti še v slovenskem izvirniku, pri čemer so avtorji ponekod članke dopolnili še s podatki, ki so bili odkriti in dognani v zadnjih dveh letih. Poleg teh člankov so v izdajo vključeni še trije dodatni članki, in sicer avtorjev Marte Milene Keršič, Neže Strajnar in dr. Vladimirja Prebiliča. Namen objave je, da se slovenski javnosti na enem mestu predstavi delovanje vseh treh totalitarnih sistemov, ki so v preteklem stoletju zaznamovali slovenski prostor in slovenskega človeka.
Zbornik obsega štiri poglavja: I. Zgodovina, značilnosti in klasifikacija totalitarnih režimov, II. Totalitarni zločini, III. Tranzicijsko sodstvo in IV. Spomini, priznavanje totalitarne preteklosti
in javna zavest o totalitarni preteklosti.
V uvodu Marta Milena Keršič predstavi bruseljsko mednarodno konferenco Zločini totalitarnih režimov, sledi pa ji predgovor h konferenci, ki ga je imel tedanji predsedujoči svetu evropskih ministrov za pravosodje nekdanji slovenski minister za pravosodje prof. dr. Lovro Šturm.
V prvem poglavju je predstavljenih pet referatov: prof. dr. Jerca Vodušek Starič predstavlja ustvarjanje komunističnega sistema v Sloveniji in Jugoslaviji, dr. Damjan Hančič in Renato Podbersič predstavljata temeljne značilnosti vseh treh totalitarnih režimov v Sloveniji v 20. stoletju, dr. Mateja Čoh v članku predstavlja značilnosti pravosodja v Sloveniji med letoma 1945 in 1951, doc. dr. Tamara Griesser-Pečar Rimskokatoliško cerkev pod vsemi tremi totalitarnimi režimi, Neža Strajnar pa oriše preganjanje nekatoliških verskih skupnosti v Sloveniji v obdobju komunizma.
V drugem poglavju dr. Boris Mlakar podrobneje predstavi nasilje nemškega nacizma nad Slovenci, dr. Gorazd Bajc zločine fašističnega režima nad Slovenci, doc. dr Mitja Ferenc pa piše o zamolčanih grobiščih druge svetovne vojne v Sloveniji. Dr. Milko Mikola predstavi še komunistična koncentracijska in delovna taborišča v Sloveniji v prvih letih po vojni.
V tretjem poglavju Jože Dežman predstavi proces tranzicijske pravičnosti v Sloveniji, dr. Ljubo Sirc, edini še živeči udeleženec montiranega Nagodetovega procesa, na katerem je bil obsojen na smrt, na podlagi lastnih izkušenj predstavi totalitarne značilnosti sodstva v Republiki Sloveniji med letoma 1945 in 1990 ter nespoštovanje pravne države. Kriminalist Pavel Jamnik pa opiše policijsko preiskovanje in dokazovanje nezastarljivih kaznivih dejanj, storjenih po drugi svetovni vojni na območju Slovenije.
V zadnjem poglavju mag. Andreja Valič v članku Je modro govoriti o stvareh, ki bolijo? predstavlja potrebo in pomen soočanja s totalitarno preteklostjo, doc. dr. Vladimir Prebilič pa odgovarja na vprašanje, ali je sprava v Sloveniji sploh mogoča.
Cena publikacije je 25,00 € (+ poštnina). Publikacijo lahko dobite na sedežu Zavoda (Tivolska 42, Ljubljana) ali naročite na telefonski številki 01/230 67 00 in po elektronski pošti info@scnr.si.
