Totalitarizmi – vprašanja in izzivi
Zbornik vsebuje prispevke z mednarodnega znanstvenega posveta Totalitarizmi – vprašanja in izzivi, Ob dvajsetletnici padca železne Zavese v Evropi. Posvet sta organizirala Študijski center za narodno spravo in Muzej novejše zgodovine Slovenije 9. novembra 2009, torej na dan, ko je med množičnim zborovanjem pred dvajsetimi leti padel berlinski zid. Ta dogodek je simboliziral tudi padec komunističnih sistemov v Vzhodni in Srednji Evropi, ki mu je kmalu sledil. S posvetom sta organizatorja želela obeležiti spomin na te dogodke ter s prispevki referentov opozoriti na neraziskane probleme oziroma vsebine iz slovenske polpretekle zgodovine, predvsem glede značilnosti treh totalitarnih sistemov na Slovenskem v 20. stoletju.
Osrednji gost posveta je bil britanski zgodovinar grof Nikolai Tolstoy, ki je govoril o usodi civilistov in domobrancev, ki so se ob koncu vojne znašli na avstrijskem Koroškem in so bili vrnjeni v Jugoslavijo. V prispevku, ki je objavljen v tem zborniku, Tolstoy opisuje dogajanje konec maja in v začetku junija 1945 v vetrinjskem taborišču, predstavi vlogo Harolda Macmillana, poveljnika zavezniških vojaških sil v Sredozemlju feldmaršala Harolda Alexandra in vojaških poveljnikov britanskih enot (5. korpusa in 8. armade). Dr. Tamara Griesser Pečar v prispevku predstavi temeljne značilnosti Totalitarne države in oblasti ter skupne značilnosti totalitarnih sistemov. Poudarja, da je treba totalitarne pojave in sisteme ocenjevati po enakih kriterijih. Dr. Jernej Letnar Černič razmišlja o prizadevanjih v iskanju odgovorov na komunistična totalitaristična hudodelstva, saj lahko po njegovem mnenju to krepi družbeno zavest ter moralno in pravno odgovornost, in sicer z namenom, da se hudodelstva zoper človečnost ne bodo nikoli več ponovila. Dr. Damjan Hančič izpostavi temeljne značilnosti revolucionarnega nasilja na Kamniškem med drugo svetovno vojno ter opozarja na njegove žrtve, tudi na žrtve povojnih pobojev. Mag. Renato Podbersič predstavi temeljne značilnosti revolucionarnega nasilja na širšem goriškem območju v času druge svetovne vojne, Andrej Zorko pa v svojem prispevku predstavi v nemško vojsko mobilizirane Slovence, ki so bili, kot ugotavlja avtor, žrtve dveh totalitarnih sistemov, nacionalsocializma in komunizma. Pavel Jamnik kronološko predstavi dileme policije, tožilstva in preiskovalnega sodnika ob prvih kazenskih ovadbah glede povojnih pobojev in prikritih grobišč ter opozarja na problematiko arhivskih virov. Dr. Mateja Čoh piše o nastanku, organizaciji in delovanju ilegalnih skupin, t. i. band oziroma križarjev, ki jih je Komunisti~ na partija povezovala z delovanjem slovenske vojaške in politične emigracije v begunskih taboriščih v Avstriji in Italiji. Dr. Milko Mikola v prispevku predstavi problematiko množičnih izgonov prebivalstva po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji, in sicer iz obmejnega
pasu z Avstriji na Kočevsko spomladi 1947 ter iz prekmurske vasi Petišovci decembra 1948 in aprila 1949. Mag. Andreja Valič v prispevku razmišlja o slovenski izkušnji s totalitarnimi sistemi in spravnem procesu. Po njenem mnenju je v tem procesu najpomembnejše ustvarjanje nove kulturne klime, pri čemer poudarja osrednjo vlogo ideološko razbremenjenega zgodovinopisja, predvsem v izobraževalnem procesu. Mag. Monika Kokalj Kočevar predstavi vlogo in pomen t. i. ustne zgodovine (angl. oral history) oziroma zbiranja osebnih pričevanj udeležencev druge svetovne vojne.
S konkretnimi primeri ponazori večplastnost dogodkov v času vojne in opozori na zapleten odnos med pričevalci in osebami, ki vodijo intervjuje. Jože Dežman opozori na sedemdesetletno izkušnjo Slovenije s tremi totalitarnimi sistemi, fašizmom, nacionalsocializmom in, 6 Totalitarizmi – vprašanja in izzivi kot ga imenuje, titoizmom ter na poledice tega dogajanja. Po njegovem mnenju soočanje z zločinsko preteklostjo v Sloveniji poteka z razpadom številnih tabujev. V zborniku objavljamo tudi razpravo ter tri intervjuje, ki so jih z grofom Nikolaiem Tolstoyem naredili Bernard Nežmah za Mladino, Uroš Škerl Kramberger za Dnevnik in Biserka Karneža Cerjak za Reporter; v tekste lektorsko nismo posegali. Na kratko predstavljamo delovanje Študijskega centra za narodno spravo ter objavljamo Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je sprejel Evropski parlament 2. aprila 2009. V njej je obsodil vse zločine proti človeštvu in množične kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešili vsi totalitarni in avtoritarni sistemi, ter se zavzel za spoštovanje človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, načel pravne države in za spoštovanje človekovih pravic.
Cena publikacije je 28,00 € (+ poštnina). Publikacijo lahko dobite na sedežu Zavoda (Tivolska 42, Ljubljana) ali naročite na telefonski številki 01/230 67 00 in po elektronski pošti info@scnr.si.
- 