Študijski center za narodno spravo

Obeležitev Dneva spomina na žrtve totalitarnih sistemov

Ljubljana (24. 8. 2017) – Študijski center za narodno spravo, Vojaški vikariat Slovenske vojske in Stolna župnija sv. Nikolaja v Ljubljani so včeraj ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v okviru dveh dogodkov organizirali spominsko svečanost.

Ob 17.30 smo pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Ljubljani pri spominski plošči, ki je bila postavljena  v čast slovenskim žrtvam vseh treh totalitarnih režimov, položili cvetje in prisluhnili nagovoroma namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane in direktorice Študijskega centra za narodni spravo dr. Andreje Valič Zver. Cvetje (venec) je v imenu Britansko slovenskega društva daroval njegov častni predsednik gospod Keith Miles.

Položitev venca pred spominsko ploščo.

Ob 18.30 je sledila sv. maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Slovesno somaševanje.

Utrinek s slavnostne akademije.

Po maši sta Vojaški vikariat Slovenske vojske skupaj s Študijskim centrom za narodno spravo pripravila kratko akademijo z osrednjim nagovorom pesnika, esejista in prevajalca dr. Braneta Senegačnika. Celotni nagovor si lahko preberete s klikom na povezavo.

Nagovor dr. Braneta Senegačnika. 

Kaj se spominjamo 23. avgusta?

Leta 2009 je Evropski parlament 23. avgust razglasil za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije.

Evropa in Slovenija se morata zavedati svoje poklicanosti k ohranjanju demokracije, ki lahko temelji le na jasno postavljeni meji med zagotovljeno pravico, svobodo, dostojanstvom in varnostjo njenih državljanov na eni strani ter strahom pred izgubo teh vrednot, na drugi strani. Evropski narodi so si za omenjeno raven spoštovanja in dialoga med njenimi prebivalci prizadevali dolga stoletja. Kaj pomeni prestopiti mejo, so pokazali totalitarizmi prejšnjega stoletja in kažejo teroristična dejanja danes. Zato se je potrebno iz zgodovine učiti in naučiti, da ne bomo obstali na mestu, ali šli celo korak nazaj. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom, ali ki so bili žrtve krutosti človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje, se jih spominjati in se boriti za ohranitev pridobljenih dobrin. Mladim rodovom pa moramo zagotoviti spodbudno popotnico, s katero se bodo brez strahu podali na pot izzivov, ki so pred njimi.

Letošnje osrednje evropske slovesnosti v teh dneh potekajo v Talinu, glavnem mestu Estonije, predsedujoči državi Evropske unije. Mednje sodi mednarodna konferenca v organizaciji estonskega Ministrstva za pravosodje in Estonskega inštituta za zgodovinski spomin. Posvečena je razpravi o posledicah zločinov komunističnih režimov in njihovi zapuščini v državah Evropske unije ter pobudi za boj proti nekaznovanosti nad zločini, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi. V okviru dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov poteka tudi srečanje na ministrski ravni, razprave v različnih panelih in ostali spremljevalni dogodki. Srečanja se iz Slovenije udeležuje sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Boštjan Kolarič.

Obisk predsednika republike na SCNR

Naj omenimo tudi to, da je v sredo 23. avgusta dopoldne Študijski center za narodno spravo obiskal tudi predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor. Več… 

Prireditev ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ljubljana (24. 8. 2016) – Tudi letošnje leto je Študijski center za narodno spravo pripravil obeležitev evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Tokrat je obeležitev pripravil v torek 23.  avgusta, in sicer v sodelovanju z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske ter Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani.

 IMG_1438

Ob 16.30 uri je v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovni 3 v Ljubljani najprej potekalo odprtje razstave “STOP, cenzura! prepovedana literatura in knjižnice 1945-1991”, avtorice Helene Janežič. Ob tem smo lahko prisluhnili tudi doživetemu recitalu Balantičeve pesmi v izvedbi Borisa Rifla iz NUK.

IMG_1447Prireditev v celicah.

IMG_1452Recital Borisa Rifla.

IMG_1455Nagovor avtorice razstave Helene Janežič.

Ob 17.30 uri je sledila položitev cvetja ob spominski plošči za žrtve vseh totalitarnih režimov v Sloveniji, ki se nahaja pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike (Prešernova 31) in nagovor namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane.

IMG_1474Položitev cvetja pred spominsko ploščo – namestnik ameriškega veleposlanika Gautam Rana in direktorica SCNR dr. Andreja Valič Zver.

Obeležitev spominskega dneva smo sklenili ob 18.30 uri z mašo za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Po maši je kratka akademija in nagovor pisateljice, publicistke in prevajalke Alenke Puhar. Njen nagovor si lahko preberete s klikom na povezavo.

IMG_1489Nadškof in metropolit Stanislav Zore. Njegovo pridigo si lahko preberete na tej povezavi.

IMG_1506Osrednja govornica publicistka Alenka Puhar.

Na tej povezavi pa si lahko ogledate še prispevek rtv slo o tem dogodku:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174422608

O komunizmu v nekdanji Jugoslaviji spregovorili tudi v nemškem Bundestagu

Ljubljana (9. 11. 2015) -V četrtek, 5. novembra, je v “Debatnem krožku Jugovzhodna Evropa” (Gesprächskreis Südosteuropa) poslanske skupine nemških socialnih demokratov (SPD) v nemškem parlamentu potekala razprava z naslovom „Keine Demokratie ohne Aufarbeitung – Geschichtspolitik auf dem Westbalkan“ (Ni demokracije brez soočenja in predelave preteklosti – stanje zgodovinopisja na zahodnem Balkanu). Kot strokovna gosta sta na pogovoru sodelovala Roland Jahn – zvezni pooblaščenec za gradivo tajnih služb nekdanje NDR in doc. dr. Tamara Griesser Pečar s Študijskega centra za narodno spravo.

tamara1Utrinek z razprave.

Izhodišče razprave je bilo, da v državah zahodnega Balkana ni bilo izvedene resnične družbene »predelave« komunističnega obdobja, nerazčiščena preteklost pa je tako za storilce kot za žrtve velika ovira za graditev moderne demokratične družbe.

tamara2Dr. Tamara Griesser Pečar med razpravo.

Dr. Griesser Pečarjeva je v svojem nastopu uvodoma predstavila stanje glede soočanja s preteklostjo po posameznih državah na območju nekdanje Jugoslavije, s posebnim poudarkom na slovenskih razmerah. Nato je sodelovala v diskusiji in odgovarjala tudi na zastavljena vprašanja navzočih.

tamara3Roland Jahn, zvezni pooblaščenec za gradivo tajnih služb nekdanje NDR.

Foto: Poslanska skupina SDP.

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov 2015

Ljubljana (25. 8. 2015) – Študijski center za narodno spravo in Vojaški vikariat Slovenske vojske sta ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, v ponedeljek, 24. avgusta 2015 pripravila spominski dogodek, ki se je odvijal na treh različnih lokacijah v Ljubljani.

Najprej so se udeleženci zbrali v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani, kjer je potekala slovesnost z odprtjem fotografske razstave Umik čez Ljubelj.

IMG_0985Avtor razstave  Tamino Petelinšek.

Uvodni slovenski in evropski himni, ki ju je na trobento zaigral Robert Albreht je sledil nagovor direktorice Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreje Valič Zver (klik na povezavo), za njo pa je spregovoril soavtor fotografske razstave Tamino Petelinšek, ki je razstavo tudi odprl (klik na povezavo). Udeleženci so si ogledali razstavo. Ta bo odprta še do 28. avgusta 2015, vsak dan od 10. do 11. ure.

IMG_1005


VIDEO 1: Posnetek dogodka v Celicah.

Naslednji dogodek je potekal pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike na Prešernovi 31, kjer je delegacija pred spominsko ploščo za žrtve vseh totalitarnih režimov  položila cvetje. Sledil je nagovor namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Davida Burgerja in govor stolnega župnika dr. Jožeta Pluta.

IMG_1023aDelegacija pred spomenikom sprave. 

IMG_1024Polaganje cvetja pred spomenik sprave.

IMG_1030Nagovor namestnika veleposlanika ZDA v Sloveniji gospoda Davida Burgerja.

IMG_1032Govor stolnega župnika dr. Jožeta Pluta.


VIDEO 2: Posnetek dogodka pred ameriškim veleposlaništvom.

Nato je sledila sv. maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, ob somaševanju številnih duhovnikov. Po maši je sledil memorial,  z nagovorom sodelavca Študijskega centra za narodno spravo zgodovinarja mag. Renata Podbersiča in programom, ki ga je oblikoval Vojaški vikariat Slovenske vojske.

IMG_1043Sv. maša v stolnici.

IMG_1039

IMG_1057Zaključni nagovor sodelavca SCNR, mag. Renata Podbersiča. Celoten nagovor si lahko preberete TUKAJ.


VIDEO 3: Posnetek dogodka v ljubljanski stolnici.

Vseh treh dogodkov se je udeležilo veliko število ljudi, ki so na ta način izkazali sočutje do žrtev in njihovih svojcev in pokazali, da si želijo prizadevati za mir, sožitje in spravo v slovenskem narodu.

Osrednja proslava ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov letos na Turjaku

Ljubljana (29. 8. 2014) – Študijski center za narodno spravo je sinoči na gradu Turjak pripravil osrednjo slovensko slovesnost ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki smo ga obeležili v soboto. Osrednji govornik je bil tržaški novinar in publicist Ivo Jevnikar. Slovesnosti pa se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Dve uri pred slovesnostjo je bila v župnijski cerkvi na gradu Turjak tudi maša za žrtve vojn, daroval pa jo je Edo Škulj.

IMG_0191aLetošnja slovesnost je potekala v viteški dvorani gradu Turjak na Dolenjskem.

Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil določen na podlagi resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je aprila 2009 sprejel Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno praznujemo tudi v Sloveniji.

IMG_0138Pozdravni nagovor župana Velikih Lašč, Antona Zakrajška. Občina Velike Lašče je bila pokroviteljica slovesnosti. 

IMG_0143aPozdravni nagovor direktorice SCNR, dr. Andreje Valič Zver, v katerem je spominila na grad Turjak kot prizorišče enega vrhuncev bratomorne državljanske vojne v Sloveniji med drugo svetovno vojno, kjer so sredi septembra 1943 partizani napadli in razbili obkoljene vaške stražarje in civiliste, ki so se ob kapitulaciji Italije zatekli na ta grad. Celotni nagovor: TUKAJ.

IMG_0122aKot gostje so se slovesnosti udeležili tudi predsednik RS Borut Pahor, nj. eksc. dr. Clemens Koja, veleposlanik Republike Avstrije, vodja poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin, podpredsednica SDS Alenka Jeraj in vojaški vikar msgr. dr. Jože Plut. 

Evropski parlament je 23. avgust kot dan spomina na žrtve totalitarnih režimov določil, ker je bil na ta dan leta 1939 podpisan pakt med takratno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, s katerim sta se dogovorili o nenapadanju in določili interesne sfere obeh držav v Evropi. V resoluciji so evropski poslanci med drugim poudarili potrebo po ohranjanju spomina na tragično preteklost Evrope, ker da brez resnice in spomina ne more biti sprave. V njej so tudi ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi.

IMG_0185aOsrednji govornik je bil Ivo Jevnikar, ki se je v nagovoru vprašal, ali bomo zmogli narediti korak naprej k skupnemu razumevanju na dolgi poti sprave. Celoten nagovor objavljamo TUKAJ.

V programu so sodelovali trije dijaki Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane (Krištof Bajt, Klara Keršič in Metka Oblak), ki so predstavili svoje razmišljanje o dediščini totalitarnih režimov in preseganju delitev med Slovenci. Njihova razmišljanja si lahko preberete TUKAJ.

IMG_0170aKrištof Bajt

IMG_0204aKlara Keršič

IMG_0211Metka Oblak

IMG_0137aZa kulturni program so poskrbeli pevke in pevci Velikolaške vokalne skupine, povezovala je ga. Tina Kadenšek.

Sodelovali so tudi učenci Glasbene šole iz Ribnice: Špela Kokošinek, Ema Mrhar, Meta Kokošinek, Daniel Eyer in praporščaki Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

 IMG_0210

IMG_0175Kitarist Daniel Eyer.

IMG_0212Dve pesmi je prebral tudi Igor Pirkovič.

Žrtev totalitarnih sistemov so se v petek dopoldan z mašo spomnili v ljubljanski stolnici, v nedeljo pa je bila slovesnost pri spravni kapeli na Rovtah. Osrednja evropska slovesnost je v petek in soboto potekala v latvijski prestolnici Riga, kjer je potekala tudi mednarodna konferenca, na kateri so spregovorili o posledicah totalitarnih režimov v današnjem času.

IMG_0105Udeleženci Zgodovinske poletne šole za mlade, ki je v teh dneh potekala v organizaciji SCNR, so predsedniku republike Pahorju izročili tudi simbolično darilo. 

Še povabilo: Študijski center za narodno spravo bo v okviru počastitve Evropskega dneva spomina na totalitarne režime prihodnjo sredo, 10. septembra v Ljubljani pripravil še celodnevni znanstveni posvet o totalitarizmih.

Predstavitev knjige o medvojnem revolucionarnem nasilju na Štajerskem

Ljubljana (17. 6. 2014) – Danes jena Študijskem centru za narodno spravo pote predstavitev knjige dr. Milka Mikole REVOLUCIONARNO NASILJE NA ŠTAJERSKEM 1941–1945. Knjigo sta predstavila avtor dr. Milko Mikola in dr. Mateja Čoh Kladnik. Zbrane je uvodoma predstavila tudi direktorica SCNR, dr. Andreja Valič Zver.

IMG_9851

Dr. Milko Mikola v knjigi prikaže posamezne oblike nasilja na Štajerskem, ki ga je med vojno 1941–1945 nad civilnim prebivalstvom izvajalo partizansko odporniško gibanje. Ker je bilo nasilje povezano predvsem z izvajanjem komunistične revolucije, zanj uporablja izraz revolucionarno nasilje. Glavni poudarek je na usmrtitvah tako imenovanih narodnih sovražnikov, za katere sta se v tedanjem revolucionarnem izrazoslovju uveljavila izraza likvidacija in justifikacija. S tem želi avtor iztrgati pozabi spomina številne žrtve, o katerih se skoraj pol stoletja ni smelo govoriti, kaj šele pisati. Poleg tega, da so bile zamolčane, njihovi svojci ne vedo in verjetno tudi nikoli ne bodo zvedeli, kje ležijo njihovi posmrtni ostanki.

IMG_9847

ZGODOVINSKA POLETNA ŠOLA 2014

ZGODOVINSKA POLETNA ŠOLA

Datum: 27. in 28. avgust 2014

Kraj dogajanja: Ljubljana, Kamniška Bistrica, grad Turjak

Namestitev: Hčere Marije Pomočnice, Gornji trg 21, 1000 Ljubljana

Začetek: četrtek,  27. avgust 2014 ob 8. 30, ko se zberemo na Gornjem trgu 21, Ljubljana

Zaključek: petek, 28. avgust 2014, kjer bo ob 20. uri na gradu Turjak svečanost ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov (predvidoma se bo prireditev zaključila ob 21.30 uri). Vabljeni tudi starši udeležencev, ko svoje otroke po končani prireditvi odpeljejo domov.

Organizatorji:
Študijski center za narodno spravo (SCNR) in Študijsko raziskovalni center za družino (ŠRCD)

Kontakt:
01 /230 67 05 (Marta)   01/230 67 04 (Neža),  info@scnr.si

Kaj prinesti s seboj:
–    obleko in obutev, primerno glede na vreme
–    dežnik (za primer dežja)
–    spalno vrečo (spimo sicer v posteljah, a brez posteljnine)
–    pisalo, kakšen inštrument (kitaro,…)

Kotizacija:
–    20 € na udeleženca. Prispevek vključuje organizacijo šole, stroške bivanja, hrano, prevoze in ves potrebni material za izvedbo šole. Po poslani prijavi vam pošljemo račun. Prijava je potrjena s plačanim prispevkom.

Plakat zgodovinska poletna šola


Program

Z zgodovinsko poletno šolo želimo dijakinjam in dijakom, študentkam in študentom ponuditi paleto zanimivih, strokovnih in aktivnih vsebin, preko katerih se bodo seznanili z delom v Arhivu Republike Slovenije, si ogledali knjižno in dokumentarno gradivo Slovencev po svetu, ki je shranjeno v D – fondu NUK- a v Ljubljani, si ogledali dokumentarni film Zamolčani – Moč preživetja in se pogovarjali z režiserjem filma, se srečali s pričevalcem polpretekle slovenske zgodovine, obiskali ene redkih ohranjenih zaporniških celic na slovenskih tleh, si ogledali množično grobišče v Kamniški Bistrici, sodelovali na delavnici z naslovom Pravi pogum, si ogledali mednarodno razstavo in se udeležili slovesnosti ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov. Seveda bo program vseboval tudi sproščujoče vsebine, od obiska dogajanja v okviru poletja v stari Ljubljani do družabnosti.

Več: Program – razporeditev po urah.


Cilji poletne zgodovinske šole:

–    Z njo želimo nagovoriti mlado generacijo (dijake in študente), ki jih zanima nedavna slovenska preteklost. Sledimo sodobnim smernicam, ki poudarjajo, da je prav razumevanje preteklosti pogoj za odgovorno in strpno delovanje v sedanjosti in prihodnosti.
–    Preko zgodovinske šole želimo mladim omogočiti vzgojo za demokracijo, strpnost, sočutje in razumevanje drugačnosti.
–    Program, ki ga ponujamo v okviru poletne šole ni vključen v redni šolski program in zato razširja možnosti seznanjanja s preteklostjo na večplasten in inovativen način.
–    K sodelovanju smo povabili strokovnjake, ki so eksperti na svojem področju in lahko ponudijo kvalitetne informacije o vsebinah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo pri svojem delu.
–    Udeleženci šole se bodo srečali z živimi pričami, ki bodo spregovorile o izkustvenem doživetju iz preteklosti. To mladim ponuja možnost, da skozi osebno oziroma družinsko zgodbo spoznajo del narodove preteklosti.
–    Mladim želimo omogočiti, da preko aktivne vključitve v delavnice in preko risanja družinskega drevesa oblikujejo osebno držo v odnosu do najhujših oblik kršenja človekovih pravic in svoboščin.
–    Mladim bomo omogočili aktivno in prijetno druženje tudi v času počitnic.

Namestitev

zemljsol

PRIJAVNICA

Prijavnica slika za na splet

Natisni prijavnico: KLIK NA POVEZAVO.

Predstavitev knjige »Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija«

Ljubljana (8. 4. 2014) – Študijski center za narodno spravo in Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru sta včeraj v prostorih Slovenske matice na Kongresnem trgu pripravila predstavitev knjige dr. Andreje Valič Zver z naslovom DEMOS, SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV IN DEMOKRATIZACIJA.

IMG_9711Avtorica knjige dr. Andreja Valič Zver.

Pogovor o knjigi je koordinirala dr. Mateja Čoh Kladnik, poleg avtorice pa je o knjigi spregovorila tudi recenzentka doc. dr. Tamara Griesser – Pečar.  Predstavitev knjige je sovpadala s 24. obletnico prvih povojnih demokratičnih volitev v Sloveniji.

IMG_9695Omizje, ki je predstavljalo najnovejšo knjigo.


VIDEO: Dr. Andreja Valič Zver predstavlja svojo knjigo.


VIDEO: Dr. Tamara Griesser Pečar predstavlja knjigo dr. Valičeve Zverove.

Dr. Andreja Valič Zver v monografiji, ki je ključnega pomena za razumevanje prelomnega obdobja v letih 1989–1992, prikaže in analizira sile, ki so prispevale k osamosvojitvi Slovenije. V prvi vrsti prikaže nastanek, delovanje, vlogo in pomen Demosa – Demokratične opozicije Slovenije. Demos je bil ustanovljen novembra 1989 in je pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika združil različne zveze z namenom, da skupaj nastopijo na volitvah.

IMG_9705

Časovno sega monografija do leta 1992. Avtorica v njej postavi dogajanje v Sloveniji v zgodovinski prostor od razsvetljenstva naprej. Predstavi ideje o združeni Sloveniji, ki so krepile nacionalno identiteto, dogajanja vse do okupacije in revolucionarnega nasilja, prevzema oblasti leta 1945, časa komunističnega totalitarizma ter končno razpada komunistične Jugoslavije. Boj za osamosvojitev in neodvisnost postavi tudi v širši mednarodni politični prostor konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let, ko se Evropa začenja korenito spreminjati.

IMG_5915Udeleženci predstavitve knjige.

Na SCNR z okroglo mizo obeležili 5. obletnico vstopa v Hudo jamo

Ljubljana (6. 3. 2014) – Študijski center za narodno spravo je tudi letos obeležil obletnico vstopa v Hudo jamo; tokrat z okroglo mizo o tej tematiki, na kateri je sodeloval član Komisije vlade RS za prikrita množična grobišča dr. Mitja Ferenc.

IMG_9656Dr. Mitja Ferenc in moderatorka pogovora Marta Keršič.

Dne 3. marca 2014 je minilo pet let od vstopa raziskovalcev in rudarjev na prizorišče zločina v rov sv. Barbare, v Hudi jami pri Laškem.  Prizori mumificiranih trupel iz jame so pretresli slovensko in evropsko javnost.  Ali se je ta pretres odrazil v dejanjih, ki pomenijo korak naprej? Kaj se dogaja s Hudo jamo danes, kaj nam bo prinesla jutri? Na vse to smo skušali odgovoriti na okrogli mizi, ki je potekala v sredo 5. marca 2014 in  na kateri je sodeloval dr. Mitja Ferenc.

IMG_9647Zbrane je najprej pozdravila direktorica SCNR, dr. Andreja Valič Zver, ki je za izhodiščno razmišljanje prebrala nekaj verzov med vojno tragično preminulega slovenskega pesnika Franceta Balantiča.

Dr. Mitja Ferenc je v pogovoru med drugim poudaril: »Predvsem se mi zdi da v delu slovenske javnosti in pri tistih, ki upravljajo z našo državo primanjkuje sočutja do žrtev. Še vedno je med nami glede medvojnih in povojnih pobojev vse preveč moralnega cinizma, brezbrižnosti, izmikanja, strahu, včasih pa celo kaznivega in nekaznovanega omalovaževanja ali odobravanja. Čeprav jim ni bila ugotavljana individualna krivda, še vedno slišimo, da so že bili krivi, če so bili ubiti. Saj da so bili pobiti »okupatorjevi sodelavci« in da so si to zaslužili. Etiketirali so jih z izdajalci, črnoborzijanci, vojnimi zločinci, kulaki. Preimenovali so jih in jim pripisovali dejanja in značilnosti, katerih namen je bil jasen: dehumanizacija, razčlovečenje, odvzem dostojanstva človeškega bitja, odvzem statusa človeškega bitja. Zakaj? Zato, ker naj bi kot taki izgubili pravico do sočutja in krvnikom niso več zbujali moralnih pomislekov. Zgodba, ki jo tako značilna za podobna hudodelstva po svetu

IMG_9654Med drugim se je okrogle mize udeležil tudi celjski škof Stanislav Lipovšek.

Glede ureditve Hude jame je dr. Ferenc povedal: » Komisija je predlagala vladi, naj naredi grobno polje pred jamo, iznese vse žrtve in jih zunaj pokoplje ter mesto dostojno označi. Pet let je od odkritja, pa smo pravzaprav na začetku, na rudniška vrata je nabita zgolj tabla z napisom Vojno grobišče Barbara rov – Huda Jama, Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja, Republika Slovenija in to je vse. Naša opozorila so se pokazala za resnična. Ko smo z Alijo pred nekaj dnevi pogledali stanje v rovu in jašku smo ugotovili, da se bodo lesene pregrade in z njimi ogromna količina kamenin zdaj, zdaj zrušile na ostanke žrtev. In potem bo skoraj nemogoče narediti karkoli. Ali se bo še tretjič zgodilo, da bodo sredstva namenjena sanaciji jaška, v zaključku leta izpadla iz proračunske postavke in da niti odločba rudarskega inšpektorja po zavarovanju objekta zopet ne bo izvedena?  Normalno se nam zdi da dajemo milijarde evrov za reševanje slabih bank, ne moremo pa ohraniti nekaj deset tisoč evrov v proračunu, da bi zavarovali jašek in tako  – če že ne nam – vsaj neki drugi generaciji omogočili, da bi lahko opravila to pietetno dejanje. Antigono je Sofokles napisal par stoletij pred našim štetjem in postavil standard. Temeljni je; mrtve je treba pokopati! Ne glede za koga in proti komu so se borili.«

IMG_9655

Država krši ustavo

Nekdanji pravosodni minister dr. Lovro Šturm je v razpravi, ki je sledila pogovoru izpostavil globoko nepietetno ravnanje države je tudi nepravno in neustavno. Ustavni člen, ki govori o pravici do osebnega dostojanstva, velja namreč tudi za pokojnike, država pa ga z opustitvijo dolžnega ravnanja krši. Če ne bo šlo drugače, jo je k spoštovanju ustave treba prisiliti in razmisliti o pravnih sredstvih za dosego tega cilja, je napovedal Šturm.

Zvočni posnetek pogovora lahko poslušate na naslednji povezavi: http://audio.ognjisce.si/oddaje/Moja_zgodba (mz 2014 03 11 Mitja Ferenc 5let Hude jame)

Predstavitev knjige sodelavca SCNR, dr. Damjana Hančiča, REVOLUCIONARNO NASILJE NA OSREDNJEM IN ZAHODNEM GORENJSKEM, 1941–1945

Ljubljana (15. 1. 2014) – Danes je na Študijskem centru za narodno spravo potekala predstavitev konec lanskega leta izdane knjige Revolucionarno nasilje na osrednjem in zahodnem Gorenjskem, 1941–1945, avtorja dr. Damjana Hančiča. Knjigo je poleg avtorja podrobno predstavila zgodovinarka doc. dr. Tamara Griesser Pečar. Gre za tretjo knjigo iz zbirke Revolucionarno nasilje in drugo, ki se ukvarja z območjem Gorenjske, in se, po prvi, ki je bila izdana pred dvema letoma in zajema območje vzhodne Gorenjske, osredinja na območje osrednje in zahodne Gorenjske, točneje medvojnega škofjeloškega, kranjskega ter jeseniškega partijskega oz. OF-okrožja, ki danes obsega območja upravnih enot Kranj, Tržič, Radovljica, Jesenice, Škofja Loka in severozahodni del UE Ljubljana. Obdobje raziskave študije je omejeno na čas od 6. aprila 1941 do 15. maja 1945; na koncu sledi še seznam vseh žrtev, ki jih je na celotnem območju medvojne Gorenjske  povzročila partizansko-revolucionarna stran.

IMG_5289

Namen študije je bilo predstaviti, v kolikšni meri se je izvajalo oboroženo politično-ideološko nasilje Komunistične partije Slovenije z namenom utrjevanja in prevzema oblasti že med okupacijo, točneje, kako in v kolikšni meri je KPS oz. enote pod njegovim vplivom že med vojno izvajal eliminacijo političnih nasprotnikov med prebivalstvom (tako med civilisti, nasprotnimi partizanskemu gibanju ali nevtralnimi kot tudi med simpatizerji partizanskega gibanja in celo partizani ter partizanskimi dezerterji). Z nasiljem nemškega okupatorja in njegovih sodelavcev se ta raziskava podrobneje ne ukvarja in je zgolj okvir, v katerem se je vzporedno odvijalo tudi revolucionarno nasilje in se omenja, če je bilo delovanje revolucionarnih enot povezano z neposrednimi okupatorjevimi povračilnimi ukrepi, ki so prizadeli civilno prebivalstvo; to pomeni sicer zelo pogosto, vendar prikrito plat delovanja revolucionarno strani, saj je krivda navadno pripisana zgolj okupatorju.

Problematika raziskovanja medvojnih dogodkov in opredelitev pojma revolucionarno nasilje

V zvezi s preučevanjem revolucionarnega nasilja na Slovenskem in posledično tudi na Gorenjskem je treba izpostaviti, da so med drugo svetovno vojno potekali hkrati okupacija, kolaboracija (prisilna in prostovoljna), upor proti okupatorju, revolucija in protirevolucija ter da se je v posameznih konkretnih oblikah delovanja posameznikov lahko prepletalo več prej omenjenih vidikov hkrati, zato je marsikdaj zelo težko natančno razčleniti in ugotoviti podrobnosti glede značilnosti delovanja in opredeljevanja posameznika.

V pričujoči študiji izraz revolucionarno nasilje pomeni nasilje, ki so ga izvajale vojaške oz. oborožene skupine in enote pod odločujočim vplivom komunistične partije nad civilnim prebivalstvom. Te so pogosto izvajale nasilje iz političnih razlogov; ker pa je šlo za vojne razmere, so omenjene enote seveda izvajale nasilje tudi iz drugih, čisto vojaškooperativnih razlogov in bi ga izvajale tudi, če ne bi bile pod vplivom komunistične partije. K temu je treba prišteti še uporabo revolucionarnega nasilja kot sredstva za poravnavo osebnih in medsosedskih konfliktov in zamer ter obrekovanja. Tako je v mnogih primerih zelo težko razmejiti pravo naravo določenih nasilnih dejanj, zato je študija zastavljena nekoliko širše ter je v njej prikazano tudi nasilje oboroženih skupin pod partijskim vplivom (npr. VOS-a, partizanov), pri čemer namen ni bil le eliminacija političnih oz. ideoloških nasprotnikov KPS (npr. streljanje dezerterjev, usmrtitev resničnih izdajalcev in sodelavcev okupatorja, hitra usmrtitev osumljencev, ki jim niso dokazali krivde zaradi neposredne nevarnosti sovražnikovega napada).

Tako je študija v določenem obsegu poskus ovrednotenja revolucionarnih in drugih procesov v okviru partizanstva, katerih posledica so bile smrtne žrtve, in dopolnjuje že objavljene študije o partizanskem in revolucionarnem gibanju na tem območju med drugo svetovno vojno, hkrati pa je odprta za interpretacijo novih pogledov in mnenj.

IMG_5319

Vsebinska razdelitev knjige

Knjiga ima 262 strani. Na začetku je podan osnovni oris organizacije in delovanja enot, ki so izvajala revolucionarno nasilje, njihova organizacija na ravni pokrajine (Gorenjske) in nato po posameznih od treh obravnavanih okrožij (partijskih in OF-okrožij); sledi prikaz konkretnih primerov revolucionarnega nasilja na območju vsakega izmed gorenjskih okrožij v naslednjem vrstnem redu: škofjeloško, kranjsko in jeseniško, znotraj vsakega okrožja pa si dogodki sledijo kronološko in glede na oborožene enote, ki so izvajale revolucionarno nasilje. Odmevnejši primeri nasilja so opisani nekoliko podrobneje. Objavljeni so tudi nekateri zanimivejši dokumenti VOS-a in nekaj pričevanj. Na koncu sta objavljena dva seznama:  seznam vseh žrtev, ki jih je na območju medvojne Gorenjske povzročila partizansko-revolucionarna stran ter seznam povojni pobitih gorenjskih domobrancev.

IMG_5315

Glavne ugotovitve študije

Čeprav je bilo žrtev revolucionarnega nasilja med državljansko vojno na Gorenjskem v primerjavi z Ljubljansko pokrajino manj, jih je bilo tudi na Gorenjskem nadpovprečno veliko, in sicer 7,3 odstotka (povprečje je 6,3 %). Tudi tam je mogoče prepoznati močne sledi državljanske vojne, ki se na začetku kažejo v bolj prikriti obliki kot v Ljubljanski pokrajini.

Glede izvajanja komunistične revolucije na Gorenjskem je značilno, da primeri neposrednega revolucionarnega nasilja v letih 1941 in 1942 še niso bili množični in so bili večinoma usmerjeni proti dejanskim nasprotnikom partizanskega gibanja. V tem obdobju so prebivalci revolucionarno nasilje čutili posredno, z maščevanjem nemškega okupatorja za izvedene partizanske akcije. Neposredno partijsko oz. revolucionarno nasilje pa se je okrepilo sredi leta 1943, še zlasti po kapitulaciji Italije jeseni 1943. Takrat se je na Gorenjskem začela še večja ideologizacija odporniškega gibanja, kar je posledično vodilo v vse večje razplamtevanje državljanske vojne, ki je konec leta 1943 in sredi leta 1944 doseglo vrhunec. Še več: prav ustanovitev in delovanje VOS-a, ki je poleg dejanskih nasprotnikov odporniškega gibanja začel moriti politične in ideološke nasprotnike komunistične partije, je povzročila ustanavljanje oboroženih samozaščitnih oddelkov dela protikomunistično usmerjenega prebivalstva, kar je sčasoma, zlasti od pomladi 1944, začel dovoljevati tudi nemški okupator. Tako je po zgledu domobrancev iz Ljubljanske pokrajine nastalo Gorenjsko domobranstvo oz. Gorenjska samozaščita. Medtem ko domobranstvo na ožjem kamniškem in širšem jeseniškobohinjskem območju ni doživelo velikega razmaha, pa se je uspešno uveljavilo v osrednjem delu Gorenjske – na kranjskem in zlasti škofjeloškem območju. Skratka, ko je bil nemški nacistični teror večji, državljanske vojne oz. ideologizacije na Gorenjskem ni bilo toliko, takoj ko je nemški okupatorski pritisk popustil, pa se je že začel ideološki spor med Slovenci poglabljati, kar je povzročilo razplamtevanje državljanske vojne, katere sestavni del je bilo tudi revolucionarno nasilje v najrazličnejših oblikah, kot so odvzem premoženja političnim nasprotnikom, pregoni, grožnje, mučenje, uboji …

Seveda pa se revolucionarno nasilje ni kazalo samo kot sredstvo obračunavanja medsebojnih političnih nasprotnikov, pač pa v okviru nepredvidljivega vojnega obdobja, ko se misli, da je marsikaj dovoljeno, tudi kot sredstvo nekaterih nezadovoljnih posameznikov za obračun s tistimi, do katerih so gojili osebne ali tipične medsosedske zamere. In šele po vojni je to med vojno storjeno nasilje, v skladu z doktrino partijske delitve žrtev na »vaše in naše«, dobilo tudi ideološko konotacijo, saj so bile tudi čisto nepolitične žrtve revolucionarnega nasilja potisnjene v »politični pekel«, z vsemi iz tega dejstva izvirajočimi posledicami za svojce žrtev.

Med gorenjskimi civilisti je, na podlagi arhivskih virov, uporabljenih v pričujoči študiji, in kritičnega pretresa INZ-jevega popisa žrtev druge svetovne vojne in zaradi nje v Sloveniji v obdobju 1941–1945, revolucionarna stran povzročila 1275 žrtev. Če pogledamo civilne žrtve revolucionarnega nasilja po partijskih okrožjih oz. OF-okrožjih, ugotovimo, da je bilo največ žrtev v kamniškem okrožju –377, sledijo škofjeloško območje s 343 civilnimi žrtvami revolucionarnega nasilja, kranjsko okrožje z 223, jeseniško okrožje z 214 in litijsko okrožje s 118 civilnimi žrtvami. Da dobimo celotno slikomedvojnega revolucionarnega nasilja, je treba dodati še 220 žrtev med partizani in partizanskimi dezerterji, ki so jih iz različnih vzrokov (nezaupanja, kritiziranja vodstva, suma izdaje ali osebne zamere) pokončali pripadniki partizansko-revolucionarnih enot sami. Na podlagi ugotovitev s seznama na koncu pričujoče študije je bilo 68 tovrstnih žrtev v kamniškem, 50 v kranjskem, 47 v škofjeloškem, 37 v jeseniškem in 18 v litijskem okrožju. Če pogledamo po posameznih letih, ugotovimo, da je od datumsko znanih ubojev revolucionarni tabor leta 1941 povzročil 43 žrtev, leta 1942 232, leta 1943 500, leta 1944 623 in leta 1945 96 žrtev. Med žrtvami je bilo 286 žensk (19 %), od tega 274 civilistk (16,4 % vseh revolucionarnih civilnih žrtev) in 12 partizank (5,4 % partizanskih žrtev revolucije).

TABELAZRTVEKONCNA2

Skupno je torej revolucionarna stran na območju medvojne Gorenjske povzročila 1495 žrtev, v to številko pa niso vključeni pobiti domobranci, raztrganci, verkšuci, orožniki in gestapovci. Število teh znaša skupaj še nadaljnjih približno 2000 žrtev.To pomeni, da je revolucionarni tabor do konca leta 1943, to je do obdobja, ko se na Gorenjskem pojavi prva domobranska postojanka, tu pobil že okoli 775 žrtev, kar je že polovica medvojnih žrtev, ki jih je povzročil revolucionarni tabor.

Ob primerjavi podatkov, da naj bi na Gorenjskem med vojno partizansko-revolucionarna stran na Gorenjskem pobila okrog 1.300 okupatorskih (nemških) vojakov in da je ta stran v tem času povzročila kar okoli 1.500 slovenskih žrtev, če prištejemo še takoj po vojni pobite gorenjske domobrance pa kar okoli 3.300 slovenskih žrtev, se ponovno odpre vprašanje smotrnosti in pomena partizanskega boja tudi na tem območju.

Knjiga stane 18 € in jo lahko naročite na naslovu Študijski center za narodno spravo  Tivolska 42, 1000 Ljubljana, Slovenija ali po telefonu 01/230 67 00 ali po e-mailu info@scnr.si.

naslednja stran »

Študijski center za narodno spravo