Študijski center za narodno spravo

Slovesnosti v počastitev žrtev totalitarnih in avtoritarnih sistemov

Ljubljana (22.8.2018) – Sodelavci SCNR od sprejetja resolucije Evropskega parlamenta leta 2009, ki je razglasilo 23. avgust za dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, vsako leto pripravimo spominsko slovesnost. Ob tem opozarjamo na množične kršitve človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva, ki so jih povzročili vsi trije totalitarizmi: fašizem, nacionalsocializem in komunizem. Ob letošnji svečanosti smo se še posebej spomnili nedavno preminule Jelke Mrak Dolinar, nekdanje taboriščnice, preizkušene s strani treh totalitarizmov.

Letos stopamo v deseto leto obeleževanja dneva, ki ga je leta 2009 razglasil Evropski parlament. Na ta dan, 23. avgusta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop – Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije.

Ob letošnjem Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov smo včeraj, 21.8., pripravili na naslednje dogodke:

Ob 16. uri je potekalo odprtje razstave Skozi čas preizkušenj, v zaporniških celicah, na Beethovnovi 3, v Ljubljani.

Odprtje razstave in polaganje venca si lahko pogledate tudi na video posnetku: https://youtu.be/EzcYoK3Z

Ob 16. 45 uri je delegacija v sestavi predstavnikov SCNR (dr. Andreja Valič Zver), Komisije Vlade RS za prikrita grobišča (Franci Stanonik) in Komisije Vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic  (mag. Majda Pučnik Rudl) položila cvetje pred termi spominskimi obeležji:

… pri zaporniških celicah na Beethovnovi 3,

…. pri spominski plošči pred ameriškim veleposlaništvom, Prešernova 31,

… in spomeniku žrtvam vseh vojn, Kongresni trg 2.

Ob 18. uri je bila sv. maša za žrtve v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore. Po maši je bila akademija in slavnostni nagovor prof. dr. Ivana Štuheca.

Mašni nagovor ljubljanskega nadškofa msgr. Stanislava Zoreta si lahko preberete TUKAJ.

Celotni nagovor dr. Ivana Štuheca si lahko preberete TUKAJ.

V četrtek, 23. avgusta 2018 pa vas od 10. do 18. ure vabimo na dan odprtih vrat in ogled razstave Skozi čas preizkušenj, ki bo v zaporniških celicah na Beethovnovi 3 v Ljubljani.

Obeležitev Dneva spomina na žrtve totalitarnih sistemov

Ljubljana (24. 8. 2017) – Študijski center za narodno spravo, Vojaški vikariat Slovenske vojske in Stolna župnija sv. Nikolaja v Ljubljani so včeraj ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v okviru dveh dogodkov organizirali spominsko svečanost.

Ob 17.30 smo pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Ljubljani pri spominski plošči, ki je bila postavljena  v čast slovenskim žrtvam vseh treh totalitarnih režimov, položili cvetje in prisluhnili nagovoroma namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane in direktorice Študijskega centra za narodni spravo dr. Andreje Valič Zver. Cvetje (venec) je v imenu Britansko slovenskega društva daroval njegov častni predsednik gospod Keith Miles.

Položitev venca pred spominsko ploščo.

Ob 18.30 je sledila sv. maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Slovesno somaševanje.

Utrinek s slavnostne akademije.

Po maši sta Vojaški vikariat Slovenske vojske skupaj s Študijskim centrom za narodno spravo pripravila kratko akademijo z osrednjim nagovorom pesnika, esejista in prevajalca dr. Braneta Senegačnika. Celotni nagovor si lahko preberete s klikom na povezavo.

Nagovor dr. Braneta Senegačnika. 

Kaj se spominjamo 23. avgusta?

Leta 2009 je Evropski parlament 23. avgust razglasil za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije.

Evropa in Slovenija se morata zavedati svoje poklicanosti k ohranjanju demokracije, ki lahko temelji le na jasno postavljeni meji med zagotovljeno pravico, svobodo, dostojanstvom in varnostjo njenih državljanov na eni strani ter strahom pred izgubo teh vrednot, na drugi strani. Evropski narodi so si za omenjeno raven spoštovanja in dialoga med njenimi prebivalci prizadevali dolga stoletja. Kaj pomeni prestopiti mejo, so pokazali totalitarizmi prejšnjega stoletja in kažejo teroristična dejanja danes. Zato se je potrebno iz zgodovine učiti in naučiti, da ne bomo obstali na mestu, ali šli celo korak nazaj. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom, ali ki so bili žrtve krutosti človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje, se jih spominjati in se boriti za ohranitev pridobljenih dobrin. Mladim rodovom pa moramo zagotoviti spodbudno popotnico, s katero se bodo brez strahu podali na pot izzivov, ki so pred njimi.

Letošnje osrednje evropske slovesnosti v teh dneh potekajo v Talinu, glavnem mestu Estonije, predsedujoči državi Evropske unije. Mednje sodi mednarodna konferenca v organizaciji estonskega Ministrstva za pravosodje in Estonskega inštituta za zgodovinski spomin. Posvečena je razpravi o posledicah zločinov komunističnih režimov in njihovi zapuščini v državah Evropske unije ter pobudi za boj proti nekaznovanosti nad zločini, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi. V okviru dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov poteka tudi srečanje na ministrski ravni, razprave v različnih panelih in ostali spremljevalni dogodki. Srečanja se iz Slovenije udeležuje sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Boštjan Kolarič.

Obisk predsednika republike na SCNR

Naj omenimo tudi to, da je v sredo 23. avgusta dopoldne Študijski center za narodno spravo obiskal tudi predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor. Več… 

Prireditev ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ljubljana (24. 8. 2016) – Tudi letošnje leto je Študijski center za narodno spravo pripravil obeležitev evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Tokrat je obeležitev pripravil v torek 23.  avgusta, in sicer v sodelovanju z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske ter Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani.

 IMG_1438

Ob 16.30 uri je v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovni 3 v Ljubljani najprej potekalo odprtje razstave “STOP, cenzura! prepovedana literatura in knjižnice 1945-1991”, avtorice Helene Janežič. Ob tem smo lahko prisluhnili tudi doživetemu recitalu Balantičeve pesmi v izvedbi Borisa Rifla iz NUK.

IMG_1447Prireditev v celicah.

IMG_1452Recital Borisa Rifla.

IMG_1455Nagovor avtorice razstave Helene Janežič.

Ob 17.30 uri je sledila položitev cvetja ob spominski plošči za žrtve vseh totalitarnih režimov v Sloveniji, ki se nahaja pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike (Prešernova 31) in nagovor namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane.

IMG_1474Položitev cvetja pred spominsko ploščo – namestnik ameriškega veleposlanika Gautam Rana in direktorica SCNR dr. Andreja Valič Zver.

Obeležitev spominskega dneva smo sklenili ob 18.30 uri z mašo za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Po maši je kratka akademija in nagovor pisateljice, publicistke in prevajalke Alenke Puhar. Njen nagovor si lahko preberete s klikom na povezavo.

IMG_1489Nadškof in metropolit Stanislav Zore. Njegovo pridigo si lahko preberete na tej povezavi.

IMG_1506Osrednja govornica publicistka Alenka Puhar.

Na tej povezavi pa si lahko ogledate še prispevek rtv slo o tem dogodku:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174422608

O komunizmu v nekdanji Jugoslaviji spregovorili tudi v nemškem Bundestagu

Ljubljana (9. 11. 2015) -V četrtek, 5. novembra, je v “Debatnem krožku Jugovzhodna Evropa” (Gesprächskreis Südosteuropa) poslanske skupine nemških socialnih demokratov (SPD) v nemškem parlamentu potekala razprava z naslovom „Keine Demokratie ohne Aufarbeitung – Geschichtspolitik auf dem Westbalkan“ (Ni demokracije brez soočenja in predelave preteklosti – stanje zgodovinopisja na zahodnem Balkanu). Kot strokovna gosta sta na pogovoru sodelovala Roland Jahn – zvezni pooblaščenec za gradivo tajnih služb nekdanje NDR in doc. dr. Tamara Griesser Pečar s Študijskega centra za narodno spravo.

tamara1Utrinek z razprave.

Izhodišče razprave je bilo, da v državah zahodnega Balkana ni bilo izvedene resnične družbene »predelave« komunističnega obdobja, nerazčiščena preteklost pa je tako za storilce kot za žrtve velika ovira za graditev moderne demokratične družbe.

tamara2Dr. Tamara Griesser Pečar med razpravo.

Dr. Griesser Pečarjeva je v svojem nastopu uvodoma predstavila stanje glede soočanja s preteklostjo po posameznih državah na območju nekdanje Jugoslavije, s posebnim poudarkom na slovenskih razmerah. Nato je sodelovala v diskusiji in odgovarjala tudi na zastavljena vprašanja navzočih.

tamara3Roland Jahn, zvezni pooblaščenec za gradivo tajnih služb nekdanje NDR.

Foto: Poslanska skupina SDP.

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov 2015

Ljubljana (25. 8. 2015) – Študijski center za narodno spravo in Vojaški vikariat Slovenske vojske sta ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, v ponedeljek, 24. avgusta 2015 pripravila spominski dogodek, ki se je odvijal na treh različnih lokacijah v Ljubljani.

Najprej so se udeleženci zbrali v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovnovi ulici 3 v Ljubljani, kjer je potekala slovesnost z odprtjem fotografske razstave Umik čez Ljubelj.

IMG_0985Avtor razstave  Tamino Petelinšek.

Uvodni slovenski in evropski himni, ki ju je na trobento zaigral Robert Albreht je sledil nagovor direktorice Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreje Valič Zver (klik na povezavo), za njo pa je spregovoril soavtor fotografske razstave Tamino Petelinšek, ki je razstavo tudi odprl (klik na povezavo). Udeleženci so si ogledali razstavo. Ta bo odprta še do 28. avgusta 2015, vsak dan od 10. do 11. ure.

IMG_1005


VIDEO 1: Posnetek dogodka v Celicah.

Naslednji dogodek je potekal pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike na Prešernovi 31, kjer je delegacija pred spominsko ploščo za žrtve vseh totalitarnih režimov  položila cvetje. Sledil je nagovor namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Davida Burgerja in govor stolnega župnika dr. Jožeta Pluta.

IMG_1023aDelegacija pred spomenikom sprave. 

IMG_1024Polaganje cvetja pred spomenik sprave.

IMG_1030Nagovor namestnika veleposlanika ZDA v Sloveniji gospoda Davida Burgerja.

IMG_1032Govor stolnega župnika dr. Jožeta Pluta.


VIDEO 2: Posnetek dogodka pred ameriškim veleposlaništvom.

Nato je sledila sv. maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v ljubljanski stolnici, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar, ob somaševanju številnih duhovnikov. Po maši je sledil memorial,  z nagovorom sodelavca Študijskega centra za narodno spravo zgodovinarja mag. Renata Podbersiča in programom, ki ga je oblikoval Vojaški vikariat Slovenske vojske.

IMG_1043Sv. maša v stolnici.

IMG_1039

IMG_1057Zaključni nagovor sodelavca SCNR, mag. Renata Podbersiča. Celoten nagovor si lahko preberete TUKAJ.


VIDEO 3: Posnetek dogodka v ljubljanski stolnici.

Vseh treh dogodkov se je udeležilo veliko število ljudi, ki so na ta način izkazali sočutje do žrtev in njihovih svojcev in pokazali, da si želijo prizadevati za mir, sožitje in spravo v slovenskem narodu.

Osrednja proslava ob dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov letos na Turjaku

Ljubljana (29. 8. 2014) – Študijski center za narodno spravo je sinoči na gradu Turjak pripravil osrednjo slovensko slovesnost ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki smo ga obeležili v soboto. Osrednji govornik je bil tržaški novinar in publicist Ivo Jevnikar. Slovesnosti pa se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Dve uri pred slovesnostjo je bila v župnijski cerkvi na gradu Turjak tudi maša za žrtve vojn, daroval pa jo je Edo Škulj.

IMG_0191aLetošnja slovesnost je potekala v viteški dvorani gradu Turjak na Dolenjskem.

Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil določen na podlagi resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je aprila 2009 sprejel Evropski parlament, od leta 2012 pa ga uradno praznujemo tudi v Sloveniji.

IMG_0138Pozdravni nagovor župana Velikih Lašč, Antona Zakrajška. Občina Velike Lašče je bila pokroviteljica slovesnosti. 

IMG_0143aPozdravni nagovor direktorice SCNR, dr. Andreje Valič Zver, v katerem je spominila na grad Turjak kot prizorišče enega vrhuncev bratomorne državljanske vojne v Sloveniji med drugo svetovno vojno, kjer so sredi septembra 1943 partizani napadli in razbili obkoljene vaške stražarje in civiliste, ki so se ob kapitulaciji Italije zatekli na ta grad. Celotni nagovor: TUKAJ.

IMG_0122aKot gostje so se slovesnosti udeležili tudi predsednik RS Borut Pahor, nj. eksc. dr. Clemens Koja, veleposlanik Republike Avstrije, vodja poslanske skupine NSi mag. Matej Tonin, podpredsednica SDS Alenka Jeraj in vojaški vikar msgr. dr. Jože Plut. 

Evropski parlament je 23. avgust kot dan spomina na žrtve totalitarnih režimov določil, ker je bil na ta dan leta 1939 podpisan pakt med takratno Nemčijo in Sovjetsko zvezo, s katerim sta se dogovorili o nenapadanju in določili interesne sfere obeh držav v Evropi. V resoluciji so evropski poslanci med drugim poudarili potrebo po ohranjanju spomina na tragično preteklost Evrope, ker da brez resnice in spomina ne more biti sprave. V njej so tudi ostro obsodili vse zločine proti človečnosti, ki so jih zagrešili totalitarni in avtoritarni režimi.

IMG_0185aOsrednji govornik je bil Ivo Jevnikar, ki se je v nagovoru vprašal, ali bomo zmogli narediti korak naprej k skupnemu razumevanju na dolgi poti sprave. Celoten nagovor objavljamo TUKAJ.

V programu so sodelovali trije dijaki Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane (Krištof Bajt, Klara Keršič in Metka Oblak), ki so predstavili svoje razmišljanje o dediščini totalitarnih režimov in preseganju delitev med Slovenci. Njihova razmišljanja si lahko preberete TUKAJ.

IMG_0170aKrištof Bajt

IMG_0204aKlara Keršič

IMG_0211Metka Oblak

IMG_0137aZa kulturni program so poskrbeli pevke in pevci Velikolaške vokalne skupine, povezovala je ga. Tina Kadenšek.

Sodelovali so tudi učenci Glasbene šole iz Ribnice: Špela Kokošinek, Ema Mrhar, Meta Kokošinek, Daniel Eyer in praporščaki Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve.

 IMG_0210

IMG_0175Kitarist Daniel Eyer.

IMG_0212Dve pesmi je prebral tudi Igor Pirkovič.

Žrtev totalitarnih sistemov so se v petek dopoldan z mašo spomnili v ljubljanski stolnici, v nedeljo pa je bila slovesnost pri spravni kapeli na Rovtah. Osrednja evropska slovesnost je v petek in soboto potekala v latvijski prestolnici Riga, kjer je potekala tudi mednarodna konferenca, na kateri so spregovorili o posledicah totalitarnih režimov v današnjem času.

IMG_0105Udeleženci Zgodovinske poletne šole za mlade, ki je v teh dneh potekala v organizaciji SCNR, so predsedniku republike Pahorju izročili tudi simbolično darilo. 

Še povabilo: Študijski center za narodno spravo bo v okviru počastitve Evropskega dneva spomina na totalitarne režime prihodnjo sredo, 10. septembra v Ljubljani pripravil še celodnevni znanstveni posvet o totalitarizmih.

Predstavitev knjige o medvojnem revolucionarnem nasilju na Štajerskem

Ljubljana (17. 6. 2014) – Danes jena Študijskem centru za narodno spravo pote predstavitev knjige dr. Milka Mikole REVOLUCIONARNO NASILJE NA ŠTAJERSKEM 1941–1945. Knjigo sta predstavila avtor dr. Milko Mikola in dr. Mateja Čoh Kladnik. Zbrane je uvodoma predstavila tudi direktorica SCNR, dr. Andreja Valič Zver.

IMG_9851

Dr. Milko Mikola v knjigi prikaže posamezne oblike nasilja na Štajerskem, ki ga je med vojno 1941–1945 nad civilnim prebivalstvom izvajalo partizansko odporniško gibanje. Ker je bilo nasilje povezano predvsem z izvajanjem komunistične revolucije, zanj uporablja izraz revolucionarno nasilje. Glavni poudarek je na usmrtitvah tako imenovanih narodnih sovražnikov, za katere sta se v tedanjem revolucionarnem izrazoslovju uveljavila izraza likvidacija in justifikacija. S tem želi avtor iztrgati pozabi spomina številne žrtve, o katerih se skoraj pol stoletja ni smelo govoriti, kaj šele pisati. Poleg tega, da so bile zamolčane, njihovi svojci ne vedo in verjetno tudi nikoli ne bodo zvedeli, kje ležijo njihovi posmrtni ostanki.

IMG_9847

ZGODOVINSKA POLETNA ŠOLA 2014

ZGODOVINSKA POLETNA ŠOLA

Datum: 27. in 28. avgust 2014

Kraj dogajanja: Ljubljana, Kamniška Bistrica, grad Turjak

Namestitev: Hčere Marije Pomočnice, Gornji trg 21, 1000 Ljubljana

Začetek: četrtek,  27. avgust 2014 ob 8. 30, ko se zberemo na Gornjem trgu 21, Ljubljana

Zaključek: petek, 28. avgust 2014, kjer bo ob 20. uri na gradu Turjak svečanost ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov (predvidoma se bo prireditev zaključila ob 21.30 uri). Vabljeni tudi starši udeležencev, ko svoje otroke po končani prireditvi odpeljejo domov.

Organizatorji:
Študijski center za narodno spravo (SCNR) in Študijsko raziskovalni center za družino (ŠRCD)

Kontakt:
01 /230 67 05 (Marta)   01/230 67 04 (Neža),  info@scnr.si

Kaj prinesti s seboj:
–    obleko in obutev, primerno glede na vreme
–    dežnik (za primer dežja)
–    spalno vrečo (spimo sicer v posteljah, a brez posteljnine)
–    pisalo, kakšen inštrument (kitaro,…)

Kotizacija:
–    20 € na udeleženca. Prispevek vključuje organizacijo šole, stroške bivanja, hrano, prevoze in ves potrebni material za izvedbo šole. Po poslani prijavi vam pošljemo račun. Prijava je potrjena s plačanim prispevkom.

Plakat zgodovinska poletna šola


Program

Z zgodovinsko poletno šolo želimo dijakinjam in dijakom, študentkam in študentom ponuditi paleto zanimivih, strokovnih in aktivnih vsebin, preko katerih se bodo seznanili z delom v Arhivu Republike Slovenije, si ogledali knjižno in dokumentarno gradivo Slovencev po svetu, ki je shranjeno v D – fondu NUK- a v Ljubljani, si ogledali dokumentarni film Zamolčani – Moč preživetja in se pogovarjali z režiserjem filma, se srečali s pričevalcem polpretekle slovenske zgodovine, obiskali ene redkih ohranjenih zaporniških celic na slovenskih tleh, si ogledali množično grobišče v Kamniški Bistrici, sodelovali na delavnici z naslovom Pravi pogum, si ogledali mednarodno razstavo in se udeležili slovesnosti ob evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov. Seveda bo program vseboval tudi sproščujoče vsebine, od obiska dogajanja v okviru poletja v stari Ljubljani do družabnosti.

Več: Program – razporeditev po urah.


Cilji poletne zgodovinske šole:

–    Z njo želimo nagovoriti mlado generacijo (dijake in študente), ki jih zanima nedavna slovenska preteklost. Sledimo sodobnim smernicam, ki poudarjajo, da je prav razumevanje preteklosti pogoj za odgovorno in strpno delovanje v sedanjosti in prihodnosti.
–    Preko zgodovinske šole želimo mladim omogočiti vzgojo za demokracijo, strpnost, sočutje in razumevanje drugačnosti.
–    Program, ki ga ponujamo v okviru poletne šole ni vključen v redni šolski program in zato razširja možnosti seznanjanja s preteklostjo na večplasten in inovativen način.
–    K sodelovanju smo povabili strokovnjake, ki so eksperti na svojem področju in lahko ponudijo kvalitetne informacije o vsebinah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo pri svojem delu.
–    Udeleženci šole se bodo srečali z živimi pričami, ki bodo spregovorile o izkustvenem doživetju iz preteklosti. To mladim ponuja možnost, da skozi osebno oziroma družinsko zgodbo spoznajo del narodove preteklosti.
–    Mladim želimo omogočiti, da preko aktivne vključitve v delavnice in preko risanja družinskega drevesa oblikujejo osebno držo v odnosu do najhujših oblik kršenja človekovih pravic in svoboščin.
–    Mladim bomo omogočili aktivno in prijetno druženje tudi v času počitnic.

Namestitev

zemljsol

PRIJAVNICA

Prijavnica slika za na splet

Natisni prijavnico: KLIK NA POVEZAVO.

Predstavitev knjige »Demos, slovenska osamosvojitev in demokratizacija«

Ljubljana (8. 4. 2014) – Študijski center za narodno spravo in Znanstvenoraziskovalni inštitut dr. Franca Kovačiča v Mariboru sta včeraj v prostorih Slovenske matice na Kongresnem trgu pripravila predstavitev knjige dr. Andreje Valič Zver z naslovom DEMOS, SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV IN DEMOKRATIZACIJA.

IMG_9711Avtorica knjige dr. Andreja Valič Zver.

Pogovor o knjigi je koordinirala dr. Mateja Čoh Kladnik, poleg avtorice pa je o knjigi spregovorila tudi recenzentka doc. dr. Tamara Griesser – Pečar.  Predstavitev knjige je sovpadala s 24. obletnico prvih povojnih demokratičnih volitev v Sloveniji.

IMG_9695Omizje, ki je predstavljalo najnovejšo knjigo.


VIDEO: Dr. Andreja Valič Zver predstavlja svojo knjigo.


VIDEO: Dr. Tamara Griesser Pečar predstavlja knjigo dr. Valičeve Zverove.

Dr. Andreja Valič Zver v monografiji, ki je ključnega pomena za razumevanje prelomnega obdobja v letih 1989–1992, prikaže in analizira sile, ki so prispevale k osamosvojitvi Slovenije. V prvi vrsti prikaže nastanek, delovanje, vlogo in pomen Demosa – Demokratične opozicije Slovenije. Demos je bil ustanovljen novembra 1989 in je pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika združil različne zveze z namenom, da skupaj nastopijo na volitvah.

IMG_9705

Časovno sega monografija do leta 1992. Avtorica v njej postavi dogajanje v Sloveniji v zgodovinski prostor od razsvetljenstva naprej. Predstavi ideje o združeni Sloveniji, ki so krepile nacionalno identiteto, dogajanja vse do okupacije in revolucionarnega nasilja, prevzema oblasti leta 1945, časa komunističnega totalitarizma ter končno razpada komunistične Jugoslavije. Boj za osamosvojitev in neodvisnost postavi tudi v širši mednarodni politični prostor konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let, ko se Evropa začenja korenito spreminjati.

IMG_5915Udeleženci predstavitve knjige.

Na SCNR z okroglo mizo obeležili 5. obletnico vstopa v Hudo jamo

Ljubljana (6. 3. 2014) – Študijski center za narodno spravo je tudi letos obeležil obletnico vstopa v Hudo jamo; tokrat z okroglo mizo o tej tematiki, na kateri je sodeloval član Komisije vlade RS za prikrita množična grobišča dr. Mitja Ferenc.

IMG_9656Dr. Mitja Ferenc in moderatorka pogovora Marta Keršič.

Dne 3. marca 2014 je minilo pet let od vstopa raziskovalcev in rudarjev na prizorišče zločina v rov sv. Barbare, v Hudi jami pri Laškem.  Prizori mumificiranih trupel iz jame so pretresli slovensko in evropsko javnost.  Ali se je ta pretres odrazil v dejanjih, ki pomenijo korak naprej? Kaj se dogaja s Hudo jamo danes, kaj nam bo prinesla jutri? Na vse to smo skušali odgovoriti na okrogli mizi, ki je potekala v sredo 5. marca 2014 in  na kateri je sodeloval dr. Mitja Ferenc.

IMG_9647Zbrane je najprej pozdravila direktorica SCNR, dr. Andreja Valič Zver, ki je za izhodiščno razmišljanje prebrala nekaj verzov med vojno tragično preminulega slovenskega pesnika Franceta Balantiča.

Dr. Mitja Ferenc je v pogovoru med drugim poudaril: »Predvsem se mi zdi da v delu slovenske javnosti in pri tistih, ki upravljajo z našo državo primanjkuje sočutja do žrtev. Še vedno je med nami glede medvojnih in povojnih pobojev vse preveč moralnega cinizma, brezbrižnosti, izmikanja, strahu, včasih pa celo kaznivega in nekaznovanega omalovaževanja ali odobravanja. Čeprav jim ni bila ugotavljana individualna krivda, še vedno slišimo, da so že bili krivi, če so bili ubiti. Saj da so bili pobiti »okupatorjevi sodelavci« in da so si to zaslužili. Etiketirali so jih z izdajalci, črnoborzijanci, vojnimi zločinci, kulaki. Preimenovali so jih in jim pripisovali dejanja in značilnosti, katerih namen je bil jasen: dehumanizacija, razčlovečenje, odvzem dostojanstva človeškega bitja, odvzem statusa človeškega bitja. Zakaj? Zato, ker naj bi kot taki izgubili pravico do sočutja in krvnikom niso več zbujali moralnih pomislekov. Zgodba, ki jo tako značilna za podobna hudodelstva po svetu

IMG_9654Med drugim se je okrogle mize udeležil tudi celjski škof Stanislav Lipovšek.

Glede ureditve Hude jame je dr. Ferenc povedal: » Komisija je predlagala vladi, naj naredi grobno polje pred jamo, iznese vse žrtve in jih zunaj pokoplje ter mesto dostojno označi. Pet let je od odkritja, pa smo pravzaprav na začetku, na rudniška vrata je nabita zgolj tabla z napisom Vojno grobišče Barbara rov – Huda Jama, Žrtve vojne in revolucionarnega nasilja, Republika Slovenija in to je vse. Naša opozorila so se pokazala za resnična. Ko smo z Alijo pred nekaj dnevi pogledali stanje v rovu in jašku smo ugotovili, da se bodo lesene pregrade in z njimi ogromna količina kamenin zdaj, zdaj zrušile na ostanke žrtev. In potem bo skoraj nemogoče narediti karkoli. Ali se bo še tretjič zgodilo, da bodo sredstva namenjena sanaciji jaška, v zaključku leta izpadla iz proračunske postavke in da niti odločba rudarskega inšpektorja po zavarovanju objekta zopet ne bo izvedena?  Normalno se nam zdi da dajemo milijarde evrov za reševanje slabih bank, ne moremo pa ohraniti nekaj deset tisoč evrov v proračunu, da bi zavarovali jašek in tako  – če že ne nam – vsaj neki drugi generaciji omogočili, da bi lahko opravila to pietetno dejanje. Antigono je Sofokles napisal par stoletij pred našim štetjem in postavil standard. Temeljni je; mrtve je treba pokopati! Ne glede za koga in proti komu so se borili.«

IMG_9655

Država krši ustavo

Nekdanji pravosodni minister dr. Lovro Šturm je v razpravi, ki je sledila pogovoru izpostavil globoko nepietetno ravnanje države je tudi nepravno in neustavno. Ustavni člen, ki govori o pravici do osebnega dostojanstva, velja namreč tudi za pokojnike, država pa ga z opustitvijo dolžnega ravnanja krši. Če ne bo šlo drugače, jo je k spoštovanju ustave treba prisiliti in razmisliti o pravnih sredstvih za dosego tega cilja, je napovedal Šturm.

Zvočni posnetek pogovora lahko poslušate na naslednji povezavi: http://audio.ognjisce.si/oddaje/Moja_zgodba (mz 2014 03 11 Mitja Ferenc 5let Hude jame)

naslednja stran »

Študijski center za narodno spravo