Študijski center za narodno spravo

Spominska slovesnost pri Kapeli mučencev v Šentjoštu

Ljubljana (9.7.2018) – Ob 100. obletnici rojstva izseljeniškega duhovnika in narodnega buditelja Vinka Žaklja in v spomin na upor proti komunističnemu nasilju so se v Šentjoštu nad Horjulom letos že triindvajsetič zbrali na slovesnosti pri Kapeli mučencev. Sv. mašo je daroval prof. dr. Janez Juhant. Slavnostna govornica je bila Mojca Kucler Dolinar. Sledil je kulturni program s podelitvijo Ehrlichovih priznanj in medalj.

Letos so priznanja z medaljami prejeli aktivna članica Nove slovenske zaveze Marija Zgonc, akademik prof. dr. Janez Juhant in nekdanja politična zapornica Lidija Drobnič. Vsem prejemnikom je skupno večletno delovanje pri pripravah spominskih slovesnosti v Kočevskem rogu, na Teharjah, v Ferdrengu, pri Lipi sprave in Ehrlichu v spomin. V imenu Odbora je Ehrlichova priznanja in medalje izročil direktor Družine Tone Rode.

Spominska slovesnost v Rovtah ob ponatisu knjige msgr. Janeza Hladnika Od Triglava do Andov

Ljubljana (26.6.2018) – V nedeljo, 24. junija 2018 so župnija Rovte, Krajevna skupnost Rovte, Goriška Mohorjeva družba in Založba Družina pripravili spominsko slovesnost ob štirideseti obletnici izdaje knjige msgr. Janeza Hladnika,Od Triglava do Andov.

Knjiga je ena od štirih knjig, ki so bile v času socializma v Sloveniji na uradnem seznamu prepovedanih knjig. Knjiga je bila ponatisnjena v spomin na 70 letnico prihoda Slovencev v Argentino in ob 60 letnici  obiska msgr Janeza Hladnika v domovini.

Ob 15. uri je bila v Rovtah sveta maša, ki jo je ob somaševanju vodil upokojeni ljubljanski nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bila  v domu krajanov Rovte razstava o življenju msgr. Janeza Hladnika in predstavitev knjige s kulturnim programom. Dogodka sta se s strani Študijskega centra za narodno spravo udeležila dr. Renato Podbersič in Marta Keršič.

Erika Jazbar, urednica ponatisnjene knjige Od Triglava do Andov.

Spominska slovesnost v Kočevskem Rogu 2018

Ljubljana (6.5.2018) – V soboto, 2. junija 2018, je v Kočevskem Rogu potekala tradicionalna spominska in spravna slovesnost. Slovesnost se je začela ob 11. uri z obletno sveto mašo, ki jo je vodil novomeški škof msgr. Andrej Glavan. Po njej je sledil kulturni program z nagovorom zgodovinarja in profesorja Jurija P. Emeršiča.

Na dogodku, ki je potekal pri kapeli brezmejnega Božjega usmiljenja ob grobišču pod Krenom, se je zbralo veliko število ljudi, ki so se z udeležbo spomnili žrtev komunističnega nasilja med in po drugi svetovni vojni na Slovenskem. Krajši kulturni program, ki je sledil sveti maši, je organizirala Nova slovenska zaveza (NSZ).

S strani Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) se je dogodka udeležil Miha Drobnič.

Pokop 150 žrtev iz brezna pri Konfinu

Ljubljana (24.10.2017) – V nedeljo, 22. oktobra je potekala spominska slovesnost in pokop 150-ih žrtev iz brezna pri Konfinu. Spominska slovesnost je potekala na pokopališču na Vidmu pri Dolenji vasi. Pogrebno slovesnost je vodil ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, osrednja govornica pa je bila direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver.

Dr. Andreja Valič Zver se je v svojem nagovoru zahvalila vsem, ki so se pogumno trudili za resnico, izkop, identifikacijo in dostojanstven pokop žrtev Konfina ter dodala: “Izvensodni, množični, sistemski in sistematični umori na Slovenskem so zarezali v tisoče in tisoče življenj, krivih brez krivde in obsojenih brez sojenja. Konfin, Šentvid, Teharje, Huda jama, Crngrob, Lancovo, Šterntal, Petriček…. in še na stotine odkritih in neodkritih morišč vsepovsod po slovenskem ozemlju so neskončno dolga desetletja prisilno eksistirali kot črna pega našega javnega spomina.”

Celoten nagovor si lahko preberete: klik na povezavo.

Spominska slovesnost v Ferdrengu

Ljubljana (11. 9. 2017) – Včeraj je v cerkvi v Mozlju potekala spominska slovesnost v spomin na taboriščnice nekdanjega prisilnega taborišča v Ferdrengu (Podlesje) na zaprtem območju Kočevja.  Spominska slovesnost se je začela s sveto mašo, po maši pa je sledila kratka akademija z nagovorom direktorice SCNR dr. Andreje Valič Zver.

Dr. Andreja Valič Zver med nagovorom. Nagovor si lahko preberete s klikom na povezavo.

Slovesnosti se je udeležila tudi nekdanja taboriščnica v Ferdrengu ga. Lidija Drobnič.

Slovesnost v Kobaridu

Ljubljana (28. 8. 2017) – V nedeljo, 27. avgusta 2017, je v Kobaridu potekala spominska slovesnost, posvečena Andreju Slavku Uršiču, časnikarju in politiku. Dne 31. avgusta 1947 ga je blizu Kobarida ugrabila Udba, odvlekli so ga v Ljubljano, ga zasliševali in nato je izginil. Slovesnosti se je udeležil tudi sodelavec SCNR dr. Renato Podbersič.

Še danes ne vemo datuma njegove smrti, niti ne mesta pokopa. Spominsko slovesnost so organizirali: Društvo slovenskih izobražencev iz Trsta, Kulturni center Lojze Bratuž in Krožek Anton Gregorčič iz Gorice.

Slavnostna govornica dr. Mira Cencič je spregovorila o liku in delu Andreja Slavka Uršiča, ki se je vse življenje boril za ideale demokracije.

Obeležitev Dneva spomina na žrtve totalitarnih sistemov

Ljubljana (24. 8. 2017) – Študijski center za narodno spravo, Vojaški vikariat Slovenske vojske in Stolna župnija sv. Nikolaja v Ljubljani so včeraj ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v okviru dveh dogodkov organizirali spominsko svečanost.

Ob 17.30 smo pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Ljubljani pri spominski plošči, ki je bila postavljena  v čast slovenskim žrtvam vseh treh totalitarnih režimov, položili cvetje in prisluhnili nagovoroma namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane in direktorice Študijskega centra za narodni spravo dr. Andreje Valič Zver. Cvetje (venec) je v imenu Britansko slovenskega društva daroval njegov častni predsednik gospod Keith Miles.

Položitev venca pred spominsko ploščo.

Ob 18.30 je sledila sv. maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Slovesno somaševanje.

Utrinek s slavnostne akademije.

Po maši sta Vojaški vikariat Slovenske vojske skupaj s Študijskim centrom za narodno spravo pripravila kratko akademijo z osrednjim nagovorom pesnika, esejista in prevajalca dr. Braneta Senegačnika. Celotni nagovor si lahko preberete s klikom na povezavo.

Nagovor dr. Braneta Senegačnika. 

Kaj se spominjamo 23. avgusta?

Leta 2009 je Evropski parlament 23. avgust razglasil za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije.

Evropa in Slovenija se morata zavedati svoje poklicanosti k ohranjanju demokracije, ki lahko temelji le na jasno postavljeni meji med zagotovljeno pravico, svobodo, dostojanstvom in varnostjo njenih državljanov na eni strani ter strahom pred izgubo teh vrednot, na drugi strani. Evropski narodi so si za omenjeno raven spoštovanja in dialoga med njenimi prebivalci prizadevali dolga stoletja. Kaj pomeni prestopiti mejo, so pokazali totalitarizmi prejšnjega stoletja in kažejo teroristična dejanja danes. Zato se je potrebno iz zgodovine učiti in naučiti, da ne bomo obstali na mestu, ali šli celo korak nazaj. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom, ali ki so bili žrtve krutosti človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje, se jih spominjati in se boriti za ohranitev pridobljenih dobrin. Mladim rodovom pa moramo zagotoviti spodbudno popotnico, s katero se bodo brez strahu podali na pot izzivov, ki so pred njimi.

Letošnje osrednje evropske slovesnosti v teh dneh potekajo v Talinu, glavnem mestu Estonije, predsedujoči državi Evropske unije. Mednje sodi mednarodna konferenca v organizaciji estonskega Ministrstva za pravosodje in Estonskega inštituta za zgodovinski spomin. Posvečena je razpravi o posledicah zločinov komunističnih režimov in njihovi zapuščini v državah Evropske unije ter pobudi za boj proti nekaznovanosti nad zločini, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi. V okviru dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov poteka tudi srečanje na ministrski ravni, razprave v različnih panelih in ostali spremljevalni dogodki. Srečanja se iz Slovenije udeležuje sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Boštjan Kolarič.

Obisk predsednika republike na SCNR

Naj omenimo tudi to, da je v sredo 23. avgusta dopoldne Študijski center za narodno spravo obiskal tudi predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor. Več… 

Spominska slovesnost v Šentjoštu nad Horjulom

Ljubljana (3. 7. 2017) – V spomin na 75. letnico upora proti  komunističnemu nasilju in v spomin na vojne sirote šentjoške fare je bila v Šentjoštu nad Horjulom v nedeljo, 2. julija 2017  spominsko slovesnost z naslovom BRANIL SE BOM! Prireditve se je udeležila sodelavka SCNR Marta Keršič. 

Sv. mašo je ob somaševanju daroval upokojeni ljubljanski nadškof msgr. dr. Anton Stres. Slavnostni govor dr. Andreja Finka je prebral Marcos Fink. Sledil je kulturni program s podelitvijo Ehrlichovih priznanj in medalj. V kulturnem programu sta sodelovala mezzo sopranistka Bernarda Fink Inzko in basbaritonist Marcos Fink.

V kulturnem programu so bile prikazane posledice revolucionarnega partizanskega nasilja, ko je 50 otrok iz fare Šentjošt od 31. julija do 4. avgusta 1942 (torej v enem samem tednu) ostalo brez enega ali obeh staršev! Bili so stari od 6 tednov do 16 let. Eden od njih se je rodil šele po očetovi smrti. Njihove mame in očete je pokončal Dolomitski odred.

Spominska slovesnost v Kočevskem Rogu 2017

Ljubljana (5. 6. 2017) – V soboto, 3. junija 2017 je v Kočevskem Rogu potekala  spominska slovesnost v spomin na žrtve komunistične revolucije druge svetovne vojne. Slovesnost se je začela ob 11. uri s sveto mašo, ki jo je daroval novomeški škof Andrej Glavan. Po maši je sledil kulturni program z nagovorom zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch.

Na prireditvi se je zbralo veliko število svojcev žrtev in ostalih, ki so z udeležbo pokazali, da je potrebno ohranjati spomin na težke čase slovenske polpretekle zgodovine.

S strani Študijskega centra za narodno spravo se je slovesnosti udeležila Marta Keršič.

Na kranjskem pokopališču je svoj poslednji počitek našel dr. Ljubo Sirc

Ljubljana (2. 2. 2017) – V soboto, 28. januarja 2017 smo se poslovili od velikega Slovenca, domoljuba in demokrata, dr. Ljuba Sirca, ki je umrl 1. decembra 2016 v Glasgowu. Pri pripravi spominske slovesnosti je sodeloval tudi Študijski center za narodno spravo.

Študijski center za narodno spravo je skupaj z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Slovensko demokratsko stranko, Zborom za republiko te Mestno občino Kranj pripravil spominsko slovesnost In Memoriam dr. Ljubo Sirc.

pogreb_dr-ljubosirc_20170128_22

Na slovesnosti so spregovorili Boštjan Trilar, župan Mestne občine Kranj, dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo, Susan Sirc, soproga dr. Ljuba Sirca, in Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke. 

pogreb_dr-ljubosirc_20170128_17

S slovensko pesmijo je spomin na dr. Ljuba Sirca počastil Gorenjski oktet.

 

V nadaljevanju objavljamo nagovor direktorice Študijskega centra za narodno spravo, dr. Andreje Valič Zver

 “K zadnjemu počitku smo pospremili človeka, ki mu je bila svoboda najvišja vrednota, velikega slovenskega domoljuba in demokrata, političnega disidenta, vrhunskega znanstvenika, pravnika in ekonomista, visokega nagrajenca britanske kraljice, častnega občana mestne občine Kranj, ljubljenega moža, očeta in dobrega prijatelja – dr. Ljuba Sirca. 

Življenje mu ni prizanašalo, saj je živel v sistemu, ki ni dovoljeval svobode misli in dejanj. Bil je  neizprosen do vseh, ki se niso uklonili pritiskom, usmerjenim proti človekovemu dostojanstvu. Kot pokončen in pogumen človek je dr. Sirc ostal zvest resnici, se zanjo boril in jo branil. S tem je tvegal največ kar človek ima, to je življenje. In Ljubu Sircu je totalitarna komunistična mašinerija namenila prav to, saj ga je na povojnem montiranem političnem sodnem procesu – t.i. Nagodetovem procesu – obsodila na smrt.  

A Ljubu, ki je bil rojen leta 1920 v Kranju, je usoda namenila drugačno pot: tako kot dr. Jože Pučnik je v naslednjih desetletjih prehodil tvegano pot enega najbolj znanih slovenskih političnih disidentov ter se z mogočno in neizbrisljivo sledjo vpisal med velikane slovenske polpretekle zgodovine. Usoda Sirca in Pučnika je v marsičem povezana: oba sta bila svobodomiselna, kritična do obstoječih razmer, ki jih je vzpostavljala komunistična oblast, oba sta se ji upirala in oba sta se bila pripravljena angažirati pri premagovanju ostankov totalitarnega režima konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

pogreb_dr-ljubosirc_20170128_15

Ljubo je bil aktiven že kot študent ljubljanske Pravne fakultete, ko je predsedoval kranjskemu Akademskemu študentskemu društvu in se priključil skupini levičarskih intelektualcev. Preko njih je navezal stike s Črtomirjem Nagodetom in se povezal s skupino Stara pravda.

Ljubov oče Franjo Sirc je bil podjeten lastnik tekstilne tovarne v Kranju, ki so jo Nemci po okupaciji zasegli in jo spremenili v tovarno letalskih delov. Tovarna je bila leta 1945 požgana. Družina Sirc, ki je ostala tudi brez drugega premoženja, je pred preganjanjem pobegnila v Ljubljano, ki je bila v italijanski zasedbeni coni.

Skupina Stara pravda, katere član je bil Ljubo, se je po okupaciji priključila Osvobodilni fronti (OF). Ko je Stara pravda protestirala proti prepovedi OF, da bi se odpor organiziral mimo nje, je bila iz OF izključena. Ljubu je uspelo pred kapitulacijo Italije leta 1943 pobegniti v Švico, od koder je želel poročati o dogajanju v Sloveniji in resničnih namenih komunistov, a ni naletel na kakršen koli odmev.

Glede na Churchillov zeleni znak za sodelovanje jugoslovanskih partizanov in vlade v Londonu, se je Ljubo priključil Peti prekomorski brigadi, s katero se je tudi vrnil v Jugoslavijo. Leta 1945 je v Ljubljani diplomiral iz mednarodnega prava. Po vojni se je kot prevajalec in tolmač zaposlil na tiskovnem uradu republiške vlade, vendar je že kmalu zašel v nemilost pri tedanjih komunističnih oblasteh, saj je skupaj s Črtomirjem Nagodetom in drugimi somišljeniki razmišljal o organizaciji nekomunistične opozicije. Povod za aretacijo so bili njegovi stiki z bivšimi člani londonske vlade, Britanci, Američani, Francozi in Čehi. Avgusta 1947 je bil na tako imenovanem Nagodetovem procesu kot domnevni britanski vohun obsojen na smrt skupaj s Črtomirjem Nagodetom in Borisom Furlanom, pozneje je bila kazen znižana na 20 let prisilnega dela. V zaporu je preživel sedem let in pol, od tega dve leti v samici. Med 15 obsojenci na Nagodetovem procesu je bil tudi Ljubov oče Franjo Sirc, ki je dobil 10 let zapora. Po 4 letih je hudo zbolel in umrl. Žrtev montiranih političnih procesov je bil tudi Ljubov stric Metod Pirc, ki je bil obsojen na 20 let zapora in izpuščen po 6 letih.

Leta 1954 je bil Ljubo sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela in ne prihodnosti, obenem pa ga je tajna politična policija Udba (v podobi Mitje Ribičiča – Cirila) silila k sodelovanju. Zato je že leta 1955 preko Italije zbežal v Veliko Britanijo.

Tam se je zanj začelo drugo življenje.

Nastanil se je v Londonu, kjer je delal pri BBC. Leta 1960 je na univerzi v Fribourgu v Švici doktoriral iz ekonomije. V Veliki Britaniji si je ustvaril tudi družino. Ekonomijo je poučeval na Univerzi v Vzhodnem Pakistanu, od leta 1962 pa na Univerzi St. Andrews in od leta 1965 do upokojitve leta 1983 na univerzi v Glasgowu. Predaval je tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji in na Univerzi Stanford v ZDA. Je avtor številnih knjig o mednarodni ekonomiji, izjemno pomemben pa je njegov prispevek h kritiki komunizma. S pomočjo svoje stroke – ekonomije – je kot eden redkih intelektualcev svetovnega formata napovedal propad komunističnega sistema. Ljubotu je bilo popolnoma jasno, da se ekonomska računica v komunizmu ne izide, zato so za funkcioniranje sistema nujna tuja posojila in če teh ni več, sledi propad…

Leta 1983 je Ljubo ustanovil in nato dolga leta vodil londonski inštitut za preučevanje komunističnih gospodarstev (CRCE ali Centre for Research into Communist Economies; od leta 1996 Centre for Research into Post-communist Economies). Za zasluge pri širjenju demokratičnih idej v Vzhodni Evropi mu je angleška kraljica leta 2001 osebno podelila visoko britansko odlikovanje CBE. Od petdesetih let prejšnjega stoletja je bil član Liberalne internacionale, svetovnega združenja liberalnih strank in Mont Pellerin Society.

Dr. Ljubo Sirc je bil v samostojni Sloveniji sodno rehabilitiran, t.i. Nagodetov proces pa ostaja v zgodovinskem spominu kot eden večjih madežev povojnega sodnega sistema. A zgodba še ni končana… Ljubu so namreč zadnja leta grenila neuspešna prizadevanja za vrnitev družinskega premoženja, ki je bilo zaplenjeno ob nemški zasedbi Kranja leta 1941. Kot hlapec Jernej je dolga leta iskal pravico na slovenskih sodiščih. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo neobčutljivo za kršenja človekovih pravic zaradi dolgotrajnosti postopka, kršenja enakosti pred zakonom itd. In tako je Ljubo še naprej doživljal ponižanja od vernih naslednikov tistih, ki so ga obsodili na smrt in uničili družino Sirc.

Pa vendar je Ljubo ostal neomajen optimist, sijajen intelektualec, ki se je po osamosvojitvi Slovenije vsako leto vračal v domovino in oral ledino po vojni uničenega slovenskega ekonomskega liberalizma.

Vsakoletni Sirčevi seminarji z vrhunsko mednarodno udeležbo so bili pravi balzam za svobodomislece, analitične refleksije in vrelci svežih idej.

Kljub razočaranju nad kvazi-liberalci, ki so ga izrabili v predsedniški tekmi leta 1992, je Ljubo ohranil živo zanimanje za slovensko politično prizorišče in svoje vrednote poistovetil z vrednotami Slovenske demokratske stranke, kamor je vstopil leta 2010.  

V posebno čast mi je, da sem bila skupaj s sodelavci Študijskega centra za narodno spravo deležna Ljubove prisrčne podpore in naklonjenosti ob njegovih obiskih naše instuticije, dogodkih, ki smo jih pripravili skupaj in poglobljenih razmislekih, ki nam jih je posredoval ob različnih priložnostih.

Njegova neomajna drža nas bo tudi v prihodnje opogumljala pri našem delu, za kar smo mu iskreno hvaležni.

Naj Ljubo mirno počiva v domači slovenski zemlji!”

naslednja stran »

Študijski center za narodno spravo