Študijski center za narodno spravo

Spominska slovesnost v Kočevskem Rogu 2017

Ljubljana (5. 6. 2017) – V soboto, 3. junija 2017 je v Kočevskem Rogu potekala  spominska slovesnost v spomin na žrtve komunistične revolucije druge svetovne vojne. Slovesnost se je začela ob 11. uri s sveto mašo, ki jo je daroval novomeški škof Andrej Glavan. Po maši je sledil kulturni program z nagovorom zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch.

Na prireditvi se je zbralo veliko število svojcev žrtev in ostalih, ki so z udeležbo pokazali, da je potrebno ohranjati spomin na težke čase slovenske polpretekle zgodovine.

S strani Študijskega centra za narodno spravo se je slovesnosti udeležila Marta Keršič.

Na kranjskem pokopališču je svoj poslednji počitek našel dr. Ljubo Sirc

Ljubljana (2. 2. 2017) – V soboto, 28. januarja 2017 smo se poslovili od velikega Slovenca, domoljuba in demokrata, dr. Ljuba Sirca, ki je umrl 1. decembra 2016 v Glasgowu. Pri pripravi spominske slovesnosti je sodeloval tudi Študijski center za narodno spravo.

Študijski center za narodno spravo je skupaj z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Slovensko demokratsko stranko, Zborom za republiko te Mestno občino Kranj pripravil spominsko slovesnost In Memoriam dr. Ljubo Sirc.

pogreb_dr-ljubosirc_20170128_22

Na slovesnosti so spregovorili Boštjan Trilar, župan Mestne občine Kranj, dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo, Susan Sirc, soproga dr. Ljuba Sirca, in Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke. 

pogreb_dr-ljubosirc_20170128_17

S slovensko pesmijo je spomin na dr. Ljuba Sirca počastil Gorenjski oktet.

 

V nadaljevanju objavljamo nagovor direktorice Študijskega centra za narodno spravo, dr. Andreje Valič Zver

 “K zadnjemu počitku smo pospremili človeka, ki mu je bila svoboda najvišja vrednota, velikega slovenskega domoljuba in demokrata, političnega disidenta, vrhunskega znanstvenika, pravnika in ekonomista, visokega nagrajenca britanske kraljice, častnega občana mestne občine Kranj, ljubljenega moža, očeta in dobrega prijatelja – dr. Ljuba Sirca. 

Življenje mu ni prizanašalo, saj je živel v sistemu, ki ni dovoljeval svobode misli in dejanj. Bil je  neizprosen do vseh, ki se niso uklonili pritiskom, usmerjenim proti človekovemu dostojanstvu. Kot pokončen in pogumen človek je dr. Sirc ostal zvest resnici, se zanjo boril in jo branil. S tem je tvegal največ kar človek ima, to je življenje. In Ljubu Sircu je totalitarna komunistična mašinerija namenila prav to, saj ga je na povojnem montiranem političnem sodnem procesu – t.i. Nagodetovem procesu – obsodila na smrt.  

A Ljubu, ki je bil rojen leta 1920 v Kranju, je usoda namenila drugačno pot: tako kot dr. Jože Pučnik je v naslednjih desetletjih prehodil tvegano pot enega najbolj znanih slovenskih političnih disidentov ter se z mogočno in neizbrisljivo sledjo vpisal med velikane slovenske polpretekle zgodovine. Usoda Sirca in Pučnika je v marsičem povezana: oba sta bila svobodomiselna, kritična do obstoječih razmer, ki jih je vzpostavljala komunistična oblast, oba sta se ji upirala in oba sta se bila pripravljena angažirati pri premagovanju ostankov totalitarnega režima konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

pogreb_dr-ljubosirc_20170128_15

Ljubo je bil aktiven že kot študent ljubljanske Pravne fakultete, ko je predsedoval kranjskemu Akademskemu študentskemu društvu in se priključil skupini levičarskih intelektualcev. Preko njih je navezal stike s Črtomirjem Nagodetom in se povezal s skupino Stara pravda.

Ljubov oče Franjo Sirc je bil podjeten lastnik tekstilne tovarne v Kranju, ki so jo Nemci po okupaciji zasegli in jo spremenili v tovarno letalskih delov. Tovarna je bila leta 1945 požgana. Družina Sirc, ki je ostala tudi brez drugega premoženja, je pred preganjanjem pobegnila v Ljubljano, ki je bila v italijanski zasedbeni coni.

Skupina Stara pravda, katere član je bil Ljubo, se je po okupaciji priključila Osvobodilni fronti (OF). Ko je Stara pravda protestirala proti prepovedi OF, da bi se odpor organiziral mimo nje, je bila iz OF izključena. Ljubu je uspelo pred kapitulacijo Italije leta 1943 pobegniti v Švico, od koder je želel poročati o dogajanju v Sloveniji in resničnih namenih komunistov, a ni naletel na kakršen koli odmev.

Glede na Churchillov zeleni znak za sodelovanje jugoslovanskih partizanov in vlade v Londonu, se je Ljubo priključil Peti prekomorski brigadi, s katero se je tudi vrnil v Jugoslavijo. Leta 1945 je v Ljubljani diplomiral iz mednarodnega prava. Po vojni se je kot prevajalec in tolmač zaposlil na tiskovnem uradu republiške vlade, vendar je že kmalu zašel v nemilost pri tedanjih komunističnih oblasteh, saj je skupaj s Črtomirjem Nagodetom in drugimi somišljeniki razmišljal o organizaciji nekomunistične opozicije. Povod za aretacijo so bili njegovi stiki z bivšimi člani londonske vlade, Britanci, Američani, Francozi in Čehi. Avgusta 1947 je bil na tako imenovanem Nagodetovem procesu kot domnevni britanski vohun obsojen na smrt skupaj s Črtomirjem Nagodetom in Borisom Furlanom, pozneje je bila kazen znižana na 20 let prisilnega dela. V zaporu je preživel sedem let in pol, od tega dve leti v samici. Med 15 obsojenci na Nagodetovem procesu je bil tudi Ljubov oče Franjo Sirc, ki je dobil 10 let zapora. Po 4 letih je hudo zbolel in umrl. Žrtev montiranih političnih procesov je bil tudi Ljubov stric Metod Pirc, ki je bil obsojen na 20 let zapora in izpuščen po 6 letih.

Leta 1954 je bil Ljubo sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela in ne prihodnosti, obenem pa ga je tajna politična policija Udba (v podobi Mitje Ribičiča – Cirila) silila k sodelovanju. Zato je že leta 1955 preko Italije zbežal v Veliko Britanijo.

Tam se je zanj začelo drugo življenje.

Nastanil se je v Londonu, kjer je delal pri BBC. Leta 1960 je na univerzi v Fribourgu v Švici doktoriral iz ekonomije. V Veliki Britaniji si je ustvaril tudi družino. Ekonomijo je poučeval na Univerzi v Vzhodnem Pakistanu, od leta 1962 pa na Univerzi St. Andrews in od leta 1965 do upokojitve leta 1983 na univerzi v Glasgowu. Predaval je tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji in na Univerzi Stanford v ZDA. Je avtor številnih knjig o mednarodni ekonomiji, izjemno pomemben pa je njegov prispevek h kritiki komunizma. S pomočjo svoje stroke – ekonomije – je kot eden redkih intelektualcev svetovnega formata napovedal propad komunističnega sistema. Ljubotu je bilo popolnoma jasno, da se ekonomska računica v komunizmu ne izide, zato so za funkcioniranje sistema nujna tuja posojila in če teh ni več, sledi propad…

Leta 1983 je Ljubo ustanovil in nato dolga leta vodil londonski inštitut za preučevanje komunističnih gospodarstev (CRCE ali Centre for Research into Communist Economies; od leta 1996 Centre for Research into Post-communist Economies). Za zasluge pri širjenju demokratičnih idej v Vzhodni Evropi mu je angleška kraljica leta 2001 osebno podelila visoko britansko odlikovanje CBE. Od petdesetih let prejšnjega stoletja je bil član Liberalne internacionale, svetovnega združenja liberalnih strank in Mont Pellerin Society.

Dr. Ljubo Sirc je bil v samostojni Sloveniji sodno rehabilitiran, t.i. Nagodetov proces pa ostaja v zgodovinskem spominu kot eden večjih madežev povojnega sodnega sistema. A zgodba še ni končana… Ljubu so namreč zadnja leta grenila neuspešna prizadevanja za vrnitev družinskega premoženja, ki je bilo zaplenjeno ob nemški zasedbi Kranja leta 1941. Kot hlapec Jernej je dolga leta iskal pravico na slovenskih sodiščih. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo neobčutljivo za kršenja človekovih pravic zaradi dolgotrajnosti postopka, kršenja enakosti pred zakonom itd. In tako je Ljubo še naprej doživljal ponižanja od vernih naslednikov tistih, ki so ga obsodili na smrt in uničili družino Sirc.

Pa vendar je Ljubo ostal neomajen optimist, sijajen intelektualec, ki se je po osamosvojitvi Slovenije vsako leto vračal v domovino in oral ledino po vojni uničenega slovenskega ekonomskega liberalizma.

Vsakoletni Sirčevi seminarji z vrhunsko mednarodno udeležbo so bili pravi balzam za svobodomislece, analitične refleksije in vrelci svežih idej.

Kljub razočaranju nad kvazi-liberalci, ki so ga izrabili v predsedniški tekmi leta 1992, je Ljubo ohranil živo zanimanje za slovensko politično prizorišče in svoje vrednote poistovetil z vrednotami Slovenske demokratske stranke, kamor je vstopil leta 2010.  

V posebno čast mi je, da sem bila skupaj s sodelavci Študijskega centra za narodno spravo deležna Ljubove prisrčne podpore in naklonjenosti ob njegovih obiskih naše instuticije, dogodkih, ki smo jih pripravili skupaj in poglobljenih razmislekih, ki nam jih je posredoval ob različnih priložnostih.

Njegova neomajna drža nas bo tudi v prihodnje opogumljala pri našem delu, za kar smo mu iskreno hvaležni.

Naj Ljubo mirno počiva v domači slovenski zemlji!”

Žalna slovesnost ob prenosu posmrtnih ostankov iz množičnega morišča v Hudi Jami.

Ljubljana (3. 10. 2016) – Danes se je z obredom, ki je potekal pri kapelici ob vhodu v rov svete Barbare v Hudi Jami pri Laškem, simbolično začel pogreb izkopanih žrtev iz tamkajšnjega množičnega morišča in grobišča. Obred je vodil celjski škof Stanislav Lipovšek. S strani SCNR sta se žalne slovesnosti udeležili sodelavki Marta Keršič in Neža Strajnar.

dsc03651Posmrtne ostanke 800 do zdaj izkopanih žrtev iz Hude jame bo prepeljanih na pokopališče Dobrava pri Mariboru, kjer bo 27. oktobra pogrebno slovesnost vodil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl.

Obeležitev spomina na smrt Izidorja Zavadlava

Ljubljana (22. 9. 2016) – V soboto, 17. septembra 2016, je na Gorenjem Polju v občini Kanal ob Soči potekala spominska slovesnost. Posvečena je bila 70. obletnici krute smrti nekdanjega župnika Izidorja Zavadlava (1909–1946). Na samotnem kraju so ga iz sovraštva do vere in Cerkve umorili neznanci, ko se je vračal proti domu.

renato-gorenje-polje

Na slovesnosti je nastopil tudi dr. Renato Podbersič, sodelavec SCNR, ki je osvetlil zgodovinsko ozadje dogodka.

Prireditev ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Ljubljana (24. 8. 2016) – Tudi letošnje leto je Študijski center za narodno spravo pripravil obeležitev evropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Tokrat je obeležitev pripravil v torek 23.  avgusta, in sicer v sodelovanju z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske ter Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani.

 IMG_1438

Ob 16.30 uri je v nekdanjih zaporniških celicah na Beethovni 3 v Ljubljani najprej potekalo odprtje razstave “STOP, cenzura! prepovedana literatura in knjižnice 1945-1991”, avtorice Helene Janežič. Ob tem smo lahko prisluhnili tudi doživetemu recitalu Balantičeve pesmi v izvedbi Borisa Rifla iz NUK.

IMG_1447Prireditev v celicah.

IMG_1452Recital Borisa Rifla.

IMG_1455Nagovor avtorice razstave Helene Janežič.

Ob 17.30 uri je sledila položitev cvetja ob spominski plošči za žrtve vseh totalitarnih režimov v Sloveniji, ki se nahaja pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike (Prešernova 31) in nagovor namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane.

IMG_1474Položitev cvetja pred spominsko ploščo – namestnik ameriškega veleposlanika Gautam Rana in direktorica SCNR dr. Andreja Valič Zver.

Obeležitev spominskega dneva smo sklenili ob 18.30 uri z mašo za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo bo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. Po maši je kratka akademija in nagovor pisateljice, publicistke in prevajalke Alenke Puhar. Njen nagovor si lahko preberete s klikom na povezavo.

IMG_1489Nadškof in metropolit Stanislav Zore. Njegovo pridigo si lahko preberete na tej povezavi.

IMG_1506Osrednja govornica publicistka Alenka Puhar.

Na tej povezavi pa si lahko ogledate še prispevek rtv slo o tem dogodku:

http://4d.rtvslo.si/arhiv/prispevki-in-izjave-odmevi/174422608

Direktorica SCNR dr. Valič Zverova na slovesnosti v Bratislavi

Ljubljana (23. 8. 2016) – Letos evropska slovesnost ob 23. avgustu, dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, poteka v Bratislavi. Slovaška, kot predsedujoča Evropski zvezi  v tem sklopu organizira ministrsko konferenco. Na povabilo namestnice premierja in ministrice za pravosodje Lucie Žitňanske se konference udeležuje tudi direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver, ki je včeraj prisostvovala uradni slovesnosti ob tem dogodku.V delovnem sklopu konference pa danes z referatom sodeluje še sodelavec SCNR Boštjan Kolarič.

Bratislava _ AVZ.jpg large

Ministri so razpravljali o vse večji politični radikalizaciji v Evropi. V zavedanju, da je prav radikalizacija v 20. stoletju  pripeljala do vzpostavitve več totalitarnih režimov in v želji, da bi Evropa ohranila svoje temeljne vrednote, se bodo morale evropske države skupaj boriti proti temu pojavu. Ob tem je bil predstavljena tudi pobuda ministrov za pravosodje Baltskih držav o ustanovitvi tribunala za prepoznavanje in obsodbo komunističnih zločinov. K pobudi je pristopilo že enajst držav iz srednje in vzhodne Evrope.

Bratislava_AVZ_1.jpg large

Ministri za pravosodje in predstavniki institucij držav EU na slovesnosti ob dnevu spomina pred novo odkritim spomenikom žrtev, ki so padli ob prehodu železne zavese, ki je  po vojni štiri desetletja delila nedemokratični del Evrope od demokratičnega.

Spominska slovesnost v Šentjoštu nad Horjulom

Ljubljana (12. 7. 2016) – V spomin na žrtve, umorjene med in po drugi svetovni vojni je  v nedeljo, 10. julija 2016 pri Kapeli mučencev v Šentjoštu potekala spominska slovesnost. Ob tem dogodku so se spomnili tudi srebrnega jubileja, 25. rojstnega dneva države Slovenije.

Prireditveni prostor

Sv. maši, ki jo je ob somaševanju daroval upokojeni ljubljanski nadškof kardinal Franc Rode je sledil slavnostni nagovor predsednika Nove slovenske zaveze Petra Sušnika ter kulturni program, s podelitvijo Ehrlichovih priznanj in medalj. V cerkvi sv. Jošta je bila na ogled razstava o prepovedani literaturi 1945 – 1991 z naslovom “STOP, cenzura!”. Avtorica razstave je Helena Janežič, vodja Zbirke tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije iz Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani.

Slovesnost Šentjošt

Dogodka se je udeležilo veliko število ljudi. S strani Študijskega centra za narodno spravo sta bili na dogodku prisotni direktorica dr. Andreja Valič Zver in Marta Keršič.

Jelka

Spominska slovesnost na Vrhu Sv. Treh kraljev

Ljubljana (1. 6. 2016) – V nedeljo, 15. maja 2016 je na Vrhu pri Sv. Treh kraljih ob 9. uri potekala spominska maša v spomin na vse žrtve druge svetovne vojne in na med in po vojni pomorjene domačine, ki so bili žrtve revolucionarnega nasilja. Mašo je daroval Janez Celar, župnik ljubljanske nadškofije.

DSC02473
Župnija Vrh Sv. Trije kralji je v času druge svetovne vojne in po njej utrpela hude izgube. Imena svojcev so napisana na farni spominski plošči na pokopališču ob cerkvi. Letošnje spominske maše se je udeležila sodelavka SCNR Marta Keršič.

Blagoslov Bastičevega križa na Vrzdencu

Ljubljana (10. 5. 2016) – V nedeljo, 8. maja 2016 je na Vrzdencu (župnija Horjul) potekala spominska slovesnost ob obletnici umora ene prvih žrtev revolucionarnega nasilja v horjulski dolini leta 1942.

Janez Bastič je bil več let župan predvojne horjulske občine. Horjul je v tem času doživljal vzpon in razvoj na gospodarskem in družbenem področju. Županovanje je Bastič obdržal tudi v času italijanske okupacije, ko je skušal kljub izrednim razmeram ohraniti mir in varnost za domačine. V noči na 15. junij 1942 so njega in ženo Marijano partizani odpeljali od doma v Ljubgojni in ju dober kilometer stran umorili.

DSC023441

Na mestu umora so po več kot sedemdesetih letih postavili križ, ki ga je v nedeljo, 8. maja 2016,  ob somaševanju več duhovnikov blagoslovil msgr. Franci Petrič.

V kulturnem programu so sodelovali domačini in sorodniki umorjenega župana. Zbrane pa sta nagovorila tudi sedanji horjulski župan Janko Prebil in predsednik Nove slovenske zaveze Peter Sušnik.

Hladnikov večer v Rovtah

Ljubljana (18. 2. 2016) – V soboto, 13. februarja 2016 je v Rovtah potekal Hladnikov večer, v spomin na monsinjorja in velikega Slovenca Janeza Hladnika, doma iz Rovt nad Logatcem. Slovesnosti se je udeležila tudi sodelavka SCNR Marta Keršič.

DSC02050

Po dušnopastirskem poslanstvu v različnih krajih Slovenije (Kostanjevica, Metlika) in po skrbi za slovensko skupnost v Zagrebu je leta 1936 odšel v Argentino, v pomoč patru Jožetu Kastelicu, da sta skrbela za slovensko skupnost, ki je živela v tej državi. Po drugi svetovni vojni je posredoval pri takratnem predsedniku Argentine, generalu Peronu, da so v državo lahko prispele neštete slovenske družine, ki so bežale pred komunizmom. Ob prihodu jim je pomagal iskati službe, zemljišča, zidati hiše in graditi slovenske domove. Ustanovil je Slovensko vas. Umrl je leta 1965, v starosti 63 let. Po njem je danes imenovana ulica v Buenos Airesu.

Spominski večer v Rovtah se je začel s slovesno sveto mašo, ki jo je ob somaševanju daroval zlatomašnik dr. Edo Škulj. Slavje se je nadaljevalo v Kulturnem domu Rovte, z bogatim kulturnim programom in izčrpno predstavitvijo Hladnikovega življenja.

« prejšna strannaslednja stran »

Študijski center za narodno spravo