Študijski center za narodno spravo

V Ljubljani podeljena nagrada Platforme evropskega spomina in vesti za leto 2018

Ljubljana/Praga, 14. november 2018

Nagrada Platforme evropskega spomina in vesti je bila podeljena 14. novembra v Ljubljani na mednarodni konferenci Temna stran meseca II: soočenje in refleksija 20 let kasneje.

Nagrada je podeljena osebi oziroma osebam, ki se v današnjem času borijo proti totalitarizmu, za ideale demokracije, temeljne človekove pravice in svoboščine ter vladavino prava. Nagrada Platforme podpira prejemnike v njihovem boju ter jih pomaga zaščititi pred preganjanjem in pri mednarodni prepoznavnosti njihovega boja.

Člani Platforme so letos glasovali za gospoda Olega Sencova in s tem priznali njegov osebni pogum, boj in žrtvovanje pri obrambi temeljnih demokratičnih vrednot in svoboščin po montiranem sodnem procesu proti njemu v Ruski federaciji. S podelitvijo nagrade želi Platforma izraziti svoje spoštovanje in podporo ukrajinskemu državljanu gospodu Sencovu, za katerega meni, da je po priporu maja 2014 politični zapornik v Ruski federaciji. Platforma poziva k njegovi takojšnji izpustitvi.

Na slovesnosti, ki je potekala 14. novembra 2018 v Državnem svetu Republike Slovenije v Ljubljani, se je ukrajinski veleposlanik v Republiki Sloveniji, njegova ekselenca Mykhailo F. Brodovych zahvalil za nagrado Platforme Olegu Sencovu, filmskemu ustvarjalcu, pisatelju in zaporniku vesti. Poudaril je, da Ukrajina razume to kot nagrado enemu človeku, hkrati pa tudi kot nagrado za osemdeset drugih političnih zapornikov, ki so bili v Ruski federaciji obsojeni zaradi tako preprostih dejanj, kot je izobešanje ukrajinske zastave na oknu itd. Vse to so ljudje dobre vesti, z željo po neodvisnosti, ki so bili obsojeni samo zaradi izražanja svojih misli in osnovnih svoboščin; njihove človekove pravice pa so bile zatrte.

Gospod Janez Janša, vodja Slovenske demokratske stranke, nekdanji premier in član častnega odbora Platforme, je na slovesnosti dejal, da bi nagrada morala krepiti ozaveščenost o časih, v katerih živimo danes. Ukrajina je prva žrtev Rusije po obdobju hladne vojne. Ti dogodki bi nas morali zbuditi. Poudaril je, da v letu 2014, po aretaciji gospoda Sencova, to sploh ni bilo omenjeno v slovenskih medijih, verjetno zato, ker se Slovenija še vedno ukvarja s temno stranjo svoje zgodovine in delimo usodo držav nekdanje Jugoslavije. Naredili smo nekaj korakov naprej, vendar obstajajo številna vprašanja, ki smo jih pozabili. Samo s skupnimi napori se lahko premikamo naprej.

Evropska platforma spomina in vesti

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

Sporočilo za javnost, avgust 2018

Letos stopamo v deseto leto obeleževanja dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, ki ga je leta 2009 razglasil Evropski parlament. Na ta dan, 23. avgusta 1939 je bil podpisan pakt Ribbentrop – Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije.

Sodelavci Študijskega centra za narodno spravo (SCNR) od sprejetja resolucije Evropskega parlamenta vsako leto pripravimo spominsko slovesnost, s katero opozarjamo na množične kršitve človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva, ki so jih povzročili vsi trije totalitarizmi: fašizem, nacionalsocializem in komunizem. Opominjamo, da je treba ohranjati spomin, da se množična grozodejstva ne bi nikoli več ponovila. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom ali so bili žrtve krutosti in človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje in se jih spominjati.

Evropska zveza je utemeljena na spoštovanju človeka, na pravni zaščiti posameznika, svobodi izražanja in sožitja med različno mislečimi. Dve svetovni vojni v 20. stoletju in nasilje treh totalitarizmov so med Evropejci pustili boleče zareze, ki jih je mogoče pozdraviti le z verodostojno razlago zgodovinskih dogodkov, priznanjem napak, obsodbo zločinov in njenih storilcev, soočenjem z resnico in zagotovilom, da nam današnji čas zagotavlja varnost in svobodo. Prizadevanje vsakega posameznika za mir in spravo prinaša gotovost za srečno prihodnost vseh evropskih državljanov. V teh prizadevanjih se vidi veličina človeka, ki se ne zapira egoistično v svoj svet, ampak mu je mar za skupno dobro in je za to pripravljen tudi nekaj storiti in tvegati.
Ob letošnji svečanosti se bomo še posebej spomnili izredne žene, ki je pred kratkim v 94. letu končala svojo zemeljsko pot. To je gospa Jelka Mrak Dolinar, nekdanja taboriščnica, preizkušena s strani treh totalitarizmov, pogumna borka in zagovornica trpečih in ubogih, polna življenja do zadnjega trenutka. Bila je ljubeča mati, soproga, babica in prababica, bila pa je tudi ponosna Slovenka, čeprav ji je bila domovina mačeha v cankarjanskem pomenu besede. Bila je namreč ena izmed mnogih žensk, ki so po koncu druge svetovne vojne na Slovenskem izkusile taborišča in zapore zaradi svojega političnega, svetovnonazorskega ali verskega prepričanja.

Starši Jelke Mrak Dolinar so se po prvi svetovni vojni pred nasiljem fašizma s Tolminskega preselili v tedanjo Jugoslavijo. Oče je bil kot finančni uradnik tik pred drugo svetovno vojno premeščen v Skopje. Po izbruhu vojne so Nemci in Bolgari družino od tam izgnali. Uspelo jim je priti v Ljubljano. Proti koncu leta 1943 je Jelka z materjo odšla k materinim sorodnikom na Tolminsko, kjer sta bili zaradi suma sodelovanja z domobranci aretirani. Maja 1945 se je družina umaknila na avstrijsko Koroško. Jelka je s sestro Kristo kot prostovoljka Rdečega križa spremljala ranjene domobranske vojake na vlaku, ki so ga partizani pred Jesenicami ustavili. Ranjence so umorili, ostali potniki na vlaku pa so bili aretirani. Jelka in Krista sta bili obsojeni na dvanajst let prisilnega dela. Zaprti sta bili v Begunjah na Gorenjskem, v Rajhenburgu, prisilno delo sta opravljali na Cesti bratstva in enotnosti, nato pa sta bili poslani nazaj na Rajhenburg, kjer sta dočakali amnestijo. 2. januarja 1951 sta bili izpuščeni iz zapora. Jelka se je čez nekaj let preselila v Spittal na Koroškem, kjer se je poročila in si ustvarila družino.

Slovenska zgodba trpljenja ter predane in nesebične pripravljenosti pomagati šibkejšim, nam odpira vrata v veličino človekovega duha. Lahko smo ponosni na gospo Jelko Mrak Dolinar in na številne posameznike, ki so se v izredno težkih zgodovinskih trenutkih odzvali tako, da je prišla do izraza človeška sočutnost in bližina, ki je lajšala trpljenja mnogih.
Iz njihovih zgledov črpamo za prihodnost, preko njih nas preteklost uči in opominja!

Ob letošnjem Evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov vas vabimo na naslednje dogodke:

TOREK, 21. AVGUST 2018

Ob 16. uri:
odprtje razstave Skozi čas preizkušenj,
v zaporniških celicah, Beethovnova 3, Ljubljana (za stavbo Državnega sveta RS in nasproti Ustavnega sodišča RS).

Ob 16. 30 uri:
Delegacija SCNR, Komisije Vlade RS za prikrita grobišča in Komisije Vlade RS za izvajanje zakona o popravi krivic bo položila cvetje pred spominskimi obeležji:
• zaporniške celice, Beethovnova 3,
• spominska plošča pred ameriškim veleposlaništvom, Prešernova 31,
• spomenik žrtvam vseh vojn, Kongresni trg 2.

Ob 18. uri:
sv. maša za žrtve v ljubljanski stolnici,
mašo vodi ljubljanski nadškof metropolit msgr. STANISLAV ZORE.
Z glasbo sodelujeta Lejla Irgl, sopran in Dušan Ješelnik, orgle.
Po maši akademija in slavnostni nagovor prof. dr. IVANA ŠTUHECA.

ČETRTEK, 23. AVGUST 2018
Od 10. do 18. ure:
dan odprtih vrat in ogled razstave Skozi čas preizkušenj,
v zaporniških celicah, Beethovnova 3, Ljubljana.

Pri pripravi dogodkov sodelujemo: Študijski center za narodno spravo, Vojaški vikariat Slovenske vojske, Stolna župnija sv. Nikolaja Ljubljana in drugi sodelavci.

Umrla nekdanja politična zapornica Jelka Mrak Dolinar

Ljubljana (23. 7. 2018) – Sporočamo žalostno vest, da je danes v dopolnjenem 93 letu starosti umrla nekdanja politična zapornica in velika prijateljica Študijskega centra za narodno spravo Jelka Mrak Dolinar.

Jelka Mrak Dolinar (1925 – 2018).

Jelko Mrak Dolinar so v začetku maja 1945 skupaj s sestro Kristo Mrak kot bolničarko zajeli partizani na vlaku z ranjenimi domobranci pri Lescah na Gorenjskem. Nato se je začelo njeno trpljenje, saj je prestala številna zaslišanja, poniževanja in zapore, v katerih je preživela šest let. Po izpustitvi iz zapora je kmalu odšla na avstrijsko Koroško, kjer je do smrti živela v Spittalu ob Dravi. Pred leti je izdala svoje spomine tudi v knjigi “Brazde mojega življenja”, lansko leto pa sta naši sodelavki pripravili tudi posebno razstavo o njenem življenju. Več… 

Pogreb pokojne Jelke bo v četrtek, 26. 7. 2018 ob 11. uri na pokopališču v Spittalu ob Dravi na avstrijskem Koroškem.

Spomin na ženske – žrtve totalitarnih režimov

Ljubljana, 8. 3. 2018 – Današnji dan posvečamo spominu na ženske politične zapornice. Na Študijskem centru za narodno spravo smo se letos na dan žena poklonili Jelki Mrak Dolinar, ki smo ji v lanskem letu posvetili razstavo in publikacijo. V sledečem odlomku vam predstavljamo del njene zaporniške izkušnje.

Odlomek iz knjige SKOZI ČAS PREIZKUŠENJ, POLITIČNA ZAPORNICA JELKA MRAK DOLINAR

Jelka Mrak in njena sestra Krista sta bili leta 1946 obsojeni na dvanajst let odvzema prostosti s prisilnim delom in šest let izgube političnih pravic. Po pravnomočnosti sodbe so ju iz sodniških zaporov v Ljubljani premestili na prestajanje kazni v Begunje na Gorenjskem. Jelka se je spominjala, da so ju iz Ljubljane skupaj z drugimi zapornicami v zaprtih vagonih prepeljali najprej do Lesc, od tam pa s tovornjakom v Begunje. V Begunje sta bili privedeni 19. maja ob 15. uri, kazen naj bi se jima iztekla 9. maja 1957. /…/

Stanje v KPZ Begunje je bilo tako kot v drugih podobnih ustanovah neustrezno. Zaradi velikega števila zapornic so bile sobe prenapolnjene. Sestri Mrak sta se spominjali, da jih je bilo v sobi več kot trideset. Jelka je imela hud ekcem na rokah, zato je bila dodeljena v delavnico spominkov in igrač. Krista, ki je tudi trpela za ekcemom, je bila dodeljena v šiviljsko delavnico. Zaradi hudega kašlja, ki ga je sprožila alergija, je bila pozneje premeščena na delo na prostem, ki je bilo težaško, podirati so morali tudi drevesa. Jelka se je spominjala velikih norm, ki jih zaradi bolečih rok ni mogla dosegati, a bila je hvaležna, da je bila v delavnici vsaj na suhem. Še zdaj pa se s hvaležnostjo spominja pomoči sojetnic, ki so jima s Kristo lajšale bolečine na rokah. Pri tem izpostavlja Heleno Remec in Rezko Dimnik. Slednja je sestri Mrak ob večerih umivala, kljub temu da je bila izmučena po napornem delu. /…/

Sojetnice so delile trpljenje, znale pa so si tudi polepšati dneve. »Ko sedaj odhajam, mi stopa jasno pred oči tisti vroči poletni dan, ko smo se srečale v natrpani, smrdljivi celici 183. ‘Mrakov naraščaj’ je ležal v svojem ‘špampetu’. Takoj se je mladost našla in znašla, da ni izostal ne smeh, ne dobra volja. Meni se vrata odpirajo. Želim, da bi se odprla kmalu, kmalu tudi vama. Spominjajte se me kdaj, kot se vaju bom tudi jaz,« je Jelki v spominsko knjigo zapisala sojetnica Manica decembra 1946. Jelko je namreč v zaporniških letih spremljala majhna spominska knjižica, ki ji jo je uspelo skriti in obdržati: »To je šlo skozi vse zapore, vse trpljenje. /…/ To me je spremljalo, pa Marija me je spremljala.« Vanjo so ji sotrpinke zapisale veliko spodbudnih misli ali jo ilustrirale. Iz njihovih zapisov je mogoče razbrati povezanost zapornic, ki so se bodrile ob skupnem preživljanju težkih zaporniških dni, pa tudi njihovo vero v konec trpljenja. Ko se je sojetnici Zdenki leta 1947 iztekala kazen, je zapisala: »Kaj Ti naj napišem v spominsko knjigo, le to, da vaju imam rada – mislim, da je s tem povedano vse. Kmalu bom Vas zapustila – hudo mi bo. V upanju bom odhajala od tod, da se tudi Vi kmalu vrnete na svobodo. Če bo Vaju usoda vodila blizu Ruš – spomnita se me in pridita – zelo bom Vaju vesela.«

Pregon odgovornih za žrtve ob nekdanji železni zavesi

Ljubljana (21. 12. 2017) – Platforma evropskega spomina in vesti je dosegla dvojni pravni preboj: bavarski državni kazenskopravni urad v Münchnu je začel preiskovanje umorov nemških beguncev na železni zavesi v nekdanji Češkoslovaški!

Bavarski državni kazenskopravni urad v Münchnu (LKA München) je začel preiskavo umorov nemških državljanov na železni zavesi v nekdanji Češkoslovaški. Zadevno kazensko pritožbo je z nemškim zveznim generalnim tožilcem vložila Platforma evropskega spomina in vesti avgusta 2016. Med odgovornimi osebami so zadnji živeči člani politbiroja Komunistične partije Češkoslovaške Milouš Jakeš, Lubomír Štrougal in Peter Colotka. Med žrtvami je bil tudi osemnajstletni Nemec Hartmut Tautz, ki je bil umorjen v bližini Bratislave avgusta 1986. To je prvič, da Nemčija preiskuje umore državljanov v tujini v času komunizma, kot tudi prvič, da visoke komunistične uradnike preiskuje tretja država.

Avgusta 2016 je Platforma evropskega spomina in vesti z zveznim generalnim tožilcem vložila kazensko pritožbo v petih signalnih zadevah umorov nemških državljanov na mejah nekdanje Češkoslovaške z Zvezno republiko Nemčijo in Avstrijo v času komunizma. Nemško zvezno sodišče je odločilo, da bodo zadeve obravnavali organi Bavarske. Preiskave bo vodil bavarski državni kazenskopreiskovalni urad v Münchnu (Landeskriminalamt in München).

Platforma je raziskala najmanj 67 oseb, odgovornih za smrt beguncev, ki so morda še vedno žive. Na vrhu verige poveljevanja so zadnji živeči člani politbiroja Komunistične partije Češkoslovaške Milouš Jakeš, Lubomír Štrougal in Peter Colotka. Ena od žrtev je bil tudi osemnajstletni Hartmut Tautz, ki so ga avgusta 1986 zmrcvarili stražni psi na meji z Avstrijo in ki so ga pustili, da je umrl brez medicinske pomoči.

»Veseli nas, da Platforma piše pravno zgodovino,« je povedala dr. Neela Winkelmann, izvršna direktorica Platforme. »Od leta 1989 Nemčija nikoli ni raziskovala umorov beguncev iz Nemške demokratične republike ob železni zavesi. Prav tako nobena država nikoli ni preganjala komunističnih storilcev iz druge države. To pomeni, da se nevidne meje vzhodnega bloka končno rušijo in pravica postaja vedno bolj univerzalna vrednota.«

Platforma evropskega spomina in vesti je izvolila novega predsednika in izvršni odbor ter sprejela štiri nove članice

Na letnem srečanju Platforme evropskega spomina in vesti, ki je potekalo od 28. do 30. novembra 2017 v prestolnici Litve Vilni, so bili izvoljeni nov predsednik in izvršni odbor. V Platformo so bile sprejete štiri nove članice iz Češke republike, Albanije, Romunije in Francije. Skupno število institucij – članic Platforme je tako naraslo na 57.

Letno srečanje članic Platforme je gostil Raziskovalni center za genocid in upor Litve. Program srečanja je vključeval znanstveni simpozij z naslovom »Genocid Evropskih Romov 1939–1945«, ki so se ga udeležili vabljeni predavatelji iz desetih držav; obisk spomenika Paneriai – enega največjih množičnih grobišč v Evropi (100.000 žrtev, večinoma Judov, preganjanih med letoma 1941 in 1944) ter komemoracijo v spomin na žrtve množičnega terorja in drugih komunističnih represij v parku miru Tuskulėniai.

Novoizvoljeni predsednik Platforme evropskega spomina in vesti je dr. Łukasz Kamiński, poljski zgodovinar in predsednik Inštituta za nacionalno spominjanje v letih 2011–2016. Novi izvršni odbor Platforme sestavljajo dr. Andreja Valič Zver, direktorica slovenskega Študijskega centra za narodno spravo, dr. Wolfgang-Christian Fuchs, generalni direktor Nemške zveze žrtev politične tiranije, Toomas Hiio, direktor raziskav na estonskem Inštitutu za zgodovinski spomin, in Zsolt Szilágyi, vodja kabineta poslanca Evropskega parlamenta Lászla Tökésa.
Nov član nadzornega sveta Platforme je dr. Monika Kareniauskaitė iz Centra za raziskave genocida in odpora Litve. Nova člana upravnega odbora Platforme sta Pavel Svoboda, predsednik Odbora za pravne zadeve Evropskega parlamenta, in Göran Lindblad, predsednik Platforme med letoma 2011 in 2017.

Nove članice Platforme evropskega spomina in vesti so Združenje nekdanjih vojakov pomožnih tehničnih bataljonov – vojaška taborišča za prisilno delo s sedežem v Pragi (CZ), Inštitut za vključevanje preganjanih ljudi v Albaniji (ALB), Bivši pregnanci iz združenja Baragan (RO) in Collège des Bernardins (FR). Platformo sedaj sestavlja 57 članic, inštitucij in organizacij iz 20 držav Evrope in Severne Amerike.

Platforma je vložila kazensko ovadbo proti zadnjim še živečim članom češkoslovaškega politbiroja Jakešu, Štrougalu, Colotki in ostalim osebam zaradi usmrtitev na mejah

Brno, 21. september 2017. Platforma evropskega spomina in vesti je skupaj z Vrhovnim državnim tožilstvom Češke republike v Brnu vložila kazensko ovadbo proti zadnjim živim članom predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške Miloušu Jakešu,  Lubomírju Štrougalu in Petru Colotku ter proti ostalim odgovornim osebam za ubijanje, na mejah komunistične Češkoslovaške. To je nov poskus za dosego pravičnosti, potem ko je Urad za dokumentacijo in preiskovanje komunističnih kaznivih dejanj lansko leto brez rezultatov zaključil preiskavo podobne pritožbe iz leta 2008.

Kazenska ovadba vsebuje 28 primerov civilistov različnih narodnosti, ki so umrli na češkoslovaških mejah z Zahodno Nemčijo in Avstrijo v letih 1965-1989. Izgubili so življenje na različne načine: nekateri so umrli zaradi električnega udara na železni zavesi, bili so ustreljeni in ubiti, nekateri so se utopili ali bili ustreljeni v letalu, nekateri so umrli med poskusom prečkanja meje v avtu ali pa so v samoobrambi naredili samomor.

Za te žrtve so raziskovalci Platforme našli odgovorne osebe v verigi poveljevanja, začenši z vmesnimi patruljami meje, poveljniki mejne straže, namestniki ministrov in ministrov za notranje zadeve ter članov predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije. Platforma je nedavno odkrila dokumente predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije, ki dokazujejo neposredno odgovornost še živečih članov Milouša Jakeša, Lubomira Štrougala in Petra Colotke za odločanje o vzdrževanju in izboljšanju sistema varovanja meja.

Platforma evropskega spomina in vesti želi s kazensko ovadbo doseči, da Češka postane po Nemčiji druga evropska država, ki bo dosledno kaznovala storilce, za uboj civilistov na železni zavesi, na vseh ravneh poveljevanja in političnega zastopanja totalitarne države. Platforma meni, da je to pomemben prispevek k dvigu moralnih standardov v post-totalitarni demokraciji.

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

»Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod fašizmom in nacizmom;
Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod komunizmom;
Izkazujemo čast vsem Slovencem, ki so iskali mir in se niso mogli izogniti vojni;
Izkazujemo čast in slavimo pogum vseh Slovencev, ki se trudijo za narodno spravo;
Slavimo vse Slovence, ki se borijo za ohranitev slovenske neodvisnosti in njene identitete;
Slavimo pogum, sočutje in dostojanstvo slovenskega naroda.«

(Besedilo na spominski plošči slovenskim žrtvam vseh totalitarnih režimov, Prešernova 31, Ljubljana)

Zgornje besedilo na spominski plošči pred ameriškim veleposlaništvom –  ki jo je leta 2014, v čast slovenskim žrtvam vseh treh totalitarnih režimov, odkril takratni ameriški veleposlanik v Republiki Sloveniji gospod Joseph A. Mussomeli – nagovarja številne mimoidoče, ki se slučajno, z  radovednostjo ali posebnim namenom ustavijo na Prešernovi cesti 31 v Ljubljani. Govori o preteklosti, ko so trije totalitarizmi teptali dostojanstvo slovenskega človeka, o svetlobi boja njenih osamosvojiteljev in o potrebnem pogumu in sočutju, ki ga potrebujemo za danes in za jutri.

Leta 2009 je Evropski parlament 23. avgust razglasil za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije.

Evropa in Slovenija se morata zavedati svoje poklicanosti k ohranjanju demokracije, ki lahko temelji le na jasno postavljeni meji med zagotovljeno pravico, svobodo, dostojanstvom in varnostjo njenih državljanov na eni strani ter strahom pred izgubo teh vrednot, na drugi strani. Evropski narodi so si za omenjeno raven spoštovanja in dialoga med njenimi prebivalci prizadevali dolga stoletja. Kaj pomeni prestopiti mejo, so pokazali totalitarizmi prejšnjega stoletja in kažejo teroristična dejanja danes. Zato se je potrebno iz zgodovine učiti in naučiti, da ne bomo obstali na mestu, ali šli celo korak nazaj. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom, ali ki so bili žrtve krutosti človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje, se jih spominjati in se boriti za ohranitev pridobljenih dobrin. Mladim rodovom pa moramo zagotoviti spodbudno popotnico, s katero se bodo brez strahu podali na pot izzivov, ki so pred njimi.

Letošnje osrednje evropske slovesnosti v teh dneh potekajo v Talinu, glavnem mestu Estonije, predsedujoči državi Evropske unije. Mednje sodi mednarodna konferenca v organizaciji estonskega Ministrstva za pravosodje in Estonskega inštituta za zgodovinski spomin. Posvečena je razpravi o posledicah zločinov komunističnih režimov in njihovi zapuščini v državah Evropske unije ter pobudi za boj proti nekaznovanosti nad zločini, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi. V okviru dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov poteka tudi srečanje na ministrski ravni, razprave v različnih panelih in ostali spremljevalni dogodki. Srečanja se iz Slovenije udeležuje sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Boštjan Kolarič.

Študijski center za narodno spravo letošnjo spominsko svečanost organizira že deveto leto zapored in sicer v sredo, 23. avgusta 2017 v Ljubljani, skupaj z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske in stolno župnijo sv. Nikolaja.

Ob 17.30 bo srečanje pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike (na  Prešernovi 31 v Ljubljani).  Pri spominski plošči, ki je bila postavljena  v čast slovenskim žrtvam vseh treh totalitarnih režimov, bomo položili cvetje in prisluhnili nagovoroma namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane in direktorice Študijskega centra za narodni spravo dr. Andreje Valič Zver. Cvetje bo v imenu Britansko slovenskega društva daroval njegov častni predsednik gospod Keith Miles.

Ob 18.30 bo sledila sv. maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo bo daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Po maši pripravlja Vojaški vikariat Slovenske vojske skupaj s Študijskim centrom za narodno spravo kratko akademijo z osrednjim nagovorom pesnika, esejista in prevajalca dr. Braneta Senegačnika.

Vljudno vabljeni, da se udeležite spominskih dogodkov!

Študijski center za narodno spravo
Vojaški vikariat Slovenske vojske
Stolna župnija sv. Nikolaja v Ljubljani

Obvestilo o mednarodnem natečaju za spomenik žrtvam totalitarizmov v Bruslju

Bruselj/Praga (8.5.2017) – Na simpoziju konec aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju je Platforma evropskega spomina in vesti napovedala začetek mednarodnega tekmovanja za nov spomenik, posvečen žrtvam nacizma, fašizma in komunizma v Evropi. Mesto, ki je bilo izbrano skupaj z oblastmi mesta Bruselj, je Place Jean Rey, odlično lociran trg v središču evropskega okrožja. Nagrajenci bodo objavljeni v februarju 2018.

Na simpoziju, ki ga je v Evropskem parlamentu v Bruslju 26. aprila 2017 gostil evropski poslanec László Tőkés, je Platforma evropskega spomina in vesti razpisala mednarodni natečaj za oblikovanje novega spomenika v središču evropske četrti v Bruslju. Njegov namen je obeležiti spomin na milijone človeških življenj, izgubljenih zaradi evropskih totalitarizmov 20. stoletja, in v počastitev Evropske unije kot edinstvenega projekta miru in demokracije, ki je bila zgrajena na podlagi lekcij iz preteklosti. Namen natečaja je ustvariti umetnino visoke vrednosti za mesto Bruselj. Oblasti mesta Bruselj tesno sodelujejo v projektu, kar povečuje verjetnost realizacije spomenika.

Natečaj je odprt za umetnike in arhitekte iz vsega sveta. Obvestilo o izraženem interesu za prijavo na natečaj je možno poslati do 15. junija 2017. Podrobnosti razpisa: klik na povezavo.

Za več informacij se obrnite na:

Göran Lindblad, Predsednik, predsednik@memoryandconscience.eu, +46-706710366
Neela Winkelmann, Izvršna direktorica, director@memoryandconscience.eu, + 420-222 561 053

Nemški tožilci obravnavajo usmrtitev prebežnikov na meji nekdanje Češkoslovaške kot mednarodni zločin

Praga, 27. marec 2017. Platforma evropskega spomina in vesti je prejela že dve pismi nemških tožilcev, ki se nanašata na obsežno kazensko ovadbo usmrtitve prebežnikov na mejah komunistične Češkoslovaške. Ovadba je bila vložena 18. avgusta 2016. Mnenje nemškega zveznega generalnega državnega tožilca je, da je bil uboj prebežnikov mednarodni zločin. Tožilstvo v Weidnu opozarja, da je bila usmrtitev prebežnikov umor, glede na osnovni motiv oseb, ki so odgovorne za varovanje meje.

V prihodnjih dneh bo Platforma posredovala ostale do sedaj nepoznane dokumente tožilstvu v Weidnu. Med njimi je tudi tajni ukaz nekdanjega ministra za notranje zadeve ter kasnejšega premiera Češkoslovaške Lubomírja Štrougala, ki razkriva sistematičen in načrtovan prodor tajne službe in mejne straže na ozemlje federalne republike Nemčije in Avstrije.

18. avgusta 2016 je Platforma pri nemškem zveznem generalnem državnem tožilcu vložila kazensko ovadbo proti 67 predstavnikom komunističnega režima nekdanje Češkoslovaške v primeru usmrtitve petih nemških državljanov na meji t.i. železni zavesi. Prejšnji teden je Platforma od nemškega tožilstva prejela drugo pismo.

V začetku oktobra 2016 je nemško zvezno tožilstvo označilo namerno usmrtitev neoboroženih civilistov na meji kot mednarodni zločin, ker naj bi kršil človekove pravice do življenja in svobode gibanja, zaščitenega z mednarodnim pravom ter zahtevo po pravičnosti.

Sredi marca 2017 je tožilstvo v Weidnu predlagalo, da se vsaj za poveljnike, ki so prispevali k ustvarjanju in ohranjanju ukrepov mejne zaščite, označi dejanja za umor iz osnovnih motivov.
V primeru bavarskega pohodnika, ki so ga ubili češkoslovaški mejni stražniki, medtem ko so lovili pobeglega prebežnika na suverenem ozemlju zvezne nemške republike Nemčije, je tožilstvo izrazilo dvom glede namena uboja v verigi poveljevanja.

Platforma bo tako posredovala ostale do sedaj nepoznane dokumente, med njimi tudi tajni ukaz enega izmed glavnih osumljencev, nekdanjega ministra za notranje zadeve ter kasnejšega premiera Češkoslovaške Lubomírja Štrougala, ki razkriva sistematičen in načrtovan prodor tajne službe in mejne straže na ozemlje sosednjih zahodnih držav.

»Temeljne izjave, ki so jih do sedaj podali nemški tožilci, so prelomne za žrtve češkoslovaške železne zavese, kajti do sedaj si ni še nihče ne iz javnega ali akademskega sveta, ne iz Češke ali Slovaške republike, upal trditi, da gre za dejanja, ki ne zastarajo« je izjavila dr. Neela Winkelmann, izvršna direktorica Platforme.

naslednja stran »

Študijski center za narodno spravo