Študijski center za narodno spravo

Spomin na ženske – žrtve totalitarnih režimov

Ljubljana, 8. 3. 2018 – Današnji dan posvečamo spominu na ženske politične zapornice. Na Študijskem centru za narodno spravo smo se letos na dan žena poklonili Jelki Mrak Dolinar, ki smo ji v lanskem letu posvetili razstavo in publikacijo. V sledečem odlomku vam predstavljamo del njene zaporniške izkušnje.

Odlomek iz knjige SKOZI ČAS PREIZKUŠENJ, POLITIČNA ZAPORNICA JELKA MRAK DOLINAR

Jelka Mrak in njena sestra Krista sta bili leta 1946 obsojeni na dvanajst let odvzema prostosti s prisilnim delom in šest let izgube političnih pravic. Po pravnomočnosti sodbe so ju iz sodniških zaporov v Ljubljani premestili na prestajanje kazni v Begunje na Gorenjskem. Jelka se je spominjala, da so ju iz Ljubljane skupaj z drugimi zapornicami v zaprtih vagonih prepeljali najprej do Lesc, od tam pa s tovornjakom v Begunje. V Begunje sta bili privedeni 19. maja ob 15. uri, kazen naj bi se jima iztekla 9. maja 1957. /…/

Stanje v KPZ Begunje je bilo tako kot v drugih podobnih ustanovah neustrezno. Zaradi velikega števila zapornic so bile sobe prenapolnjene. Sestri Mrak sta se spominjali, da jih je bilo v sobi več kot trideset. Jelka je imela hud ekcem na rokah, zato je bila dodeljena v delavnico spominkov in igrač. Krista, ki je tudi trpela za ekcemom, je bila dodeljena v šiviljsko delavnico. Zaradi hudega kašlja, ki ga je sprožila alergija, je bila pozneje premeščena na delo na prostem, ki je bilo težaško, podirati so morali tudi drevesa. Jelka se je spominjala velikih norm, ki jih zaradi bolečih rok ni mogla dosegati, a bila je hvaležna, da je bila v delavnici vsaj na suhem. Še zdaj pa se s hvaležnostjo spominja pomoči sojetnic, ki so jima s Kristo lajšale bolečine na rokah. Pri tem izpostavlja Heleno Remec in Rezko Dimnik. Slednja je sestri Mrak ob večerih umivala, kljub temu da je bila izmučena po napornem delu. /…/

Sojetnice so delile trpljenje, znale pa so si tudi polepšati dneve. »Ko sedaj odhajam, mi stopa jasno pred oči tisti vroči poletni dan, ko smo se srečale v natrpani, smrdljivi celici 183. ‘Mrakov naraščaj’ je ležal v svojem ‘špampetu’. Takoj se je mladost našla in znašla, da ni izostal ne smeh, ne dobra volja. Meni se vrata odpirajo. Želim, da bi se odprla kmalu, kmalu tudi vama. Spominjajte se me kdaj, kot se vaju bom tudi jaz,« je Jelki v spominsko knjigo zapisala sojetnica Manica decembra 1946. Jelko je namreč v zaporniških letih spremljala majhna spominska knjižica, ki ji jo je uspelo skriti in obdržati: »To je šlo skozi vse zapore, vse trpljenje. /…/ To me je spremljalo, pa Marija me je spremljala.« Vanjo so ji sotrpinke zapisale veliko spodbudnih misli ali jo ilustrirale. Iz njihovih zapisov je mogoče razbrati povezanost zapornic, ki so se bodrile ob skupnem preživljanju težkih zaporniških dni, pa tudi njihovo vero v konec trpljenja. Ko se je sojetnici Zdenki leta 1947 iztekala kazen, je zapisala: »Kaj Ti naj napišem v spominsko knjigo, le to, da vaju imam rada – mislim, da je s tem povedano vse. Kmalu bom Vas zapustila – hudo mi bo. V upanju bom odhajala od tod, da se tudi Vi kmalu vrnete na svobodo. Če bo Vaju usoda vodila blizu Ruš – spomnita se me in pridita – zelo bom Vaju vesela.«

Pregon odgovornih za žrtve ob nekdanji železni zavesi

Ljubljana (21. 12. 2017) – Platforma evropskega spomina in vesti je dosegla dvojni pravni preboj: bavarski državni kazenskopravni urad v Münchnu je začel preiskovanje umorov nemških beguncev na železni zavesi v nekdanji Češkoslovaški!

Bavarski državni kazenskopravni urad v Münchnu (LKA München) je začel preiskavo umorov nemških državljanov na železni zavesi v nekdanji Češkoslovaški. Zadevno kazensko pritožbo je z nemškim zveznim generalnim tožilcem vložila Platforma evropskega spomina in vesti avgusta 2016. Med odgovornimi osebami so zadnji živeči člani politbiroja Komunistične partije Češkoslovaške Milouš Jakeš, Lubomír Štrougal in Peter Colotka. Med žrtvami je bil tudi osemnajstletni Nemec Hartmut Tautz, ki je bil umorjen v bližini Bratislave avgusta 1986. To je prvič, da Nemčija preiskuje umore državljanov v tujini v času komunizma, kot tudi prvič, da visoke komunistične uradnike preiskuje tretja država.

Avgusta 2016 je Platforma evropskega spomina in vesti z zveznim generalnim tožilcem vložila kazensko pritožbo v petih signalnih zadevah umorov nemških državljanov na mejah nekdanje Češkoslovaške z Zvezno republiko Nemčijo in Avstrijo v času komunizma. Nemško zvezno sodišče je odločilo, da bodo zadeve obravnavali organi Bavarske. Preiskave bo vodil bavarski državni kazenskopreiskovalni urad v Münchnu (Landeskriminalamt in München).

Platforma je raziskala najmanj 67 oseb, odgovornih za smrt beguncev, ki so morda še vedno žive. Na vrhu verige poveljevanja so zadnji živeči člani politbiroja Komunistične partije Češkoslovaške Milouš Jakeš, Lubomír Štrougal in Peter Colotka. Ena od žrtev je bil tudi osemnajstletni Hartmut Tautz, ki so ga avgusta 1986 zmrcvarili stražni psi na meji z Avstrijo in ki so ga pustili, da je umrl brez medicinske pomoči.

»Veseli nas, da Platforma piše pravno zgodovino,« je povedala dr. Neela Winkelmann, izvršna direktorica Platforme. »Od leta 1989 Nemčija nikoli ni raziskovala umorov beguncev iz Nemške demokratične republike ob železni zavesi. Prav tako nobena država nikoli ni preganjala komunističnih storilcev iz druge države. To pomeni, da se nevidne meje vzhodnega bloka končno rušijo in pravica postaja vedno bolj univerzalna vrednota.«

Platforma evropskega spomina in vesti je izvolila novega predsednika in izvršni odbor ter sprejela štiri nove članice

Na letnem srečanju Platforme evropskega spomina in vesti, ki je potekalo od 28. do 30. novembra 2017 v prestolnici Litve Vilni, so bili izvoljeni nov predsednik in izvršni odbor. V Platformo so bile sprejete štiri nove članice iz Češke republike, Albanije, Romunije in Francije. Skupno število institucij – članic Platforme je tako naraslo na 57.

Letno srečanje članic Platforme je gostil Raziskovalni center za genocid in upor Litve. Program srečanja je vključeval znanstveni simpozij z naslovom »Genocid Evropskih Romov 1939–1945«, ki so se ga udeležili vabljeni predavatelji iz desetih držav; obisk spomenika Paneriai – enega največjih množičnih grobišč v Evropi (100.000 žrtev, večinoma Judov, preganjanih med letoma 1941 in 1944) ter komemoracijo v spomin na žrtve množičnega terorja in drugih komunističnih represij v parku miru Tuskulėniai.

Novoizvoljeni predsednik Platforme evropskega spomina in vesti je dr. Łukasz Kamiński, poljski zgodovinar in predsednik Inštituta za nacionalno spominjanje v letih 2011–2016. Novi izvršni odbor Platforme sestavljajo dr. Andreja Valič Zver, direktorica slovenskega Študijskega centra za narodno spravo, dr. Wolfgang-Christian Fuchs, generalni direktor Nemške zveze žrtev politične tiranije, Toomas Hiio, direktor raziskav na estonskem Inštitutu za zgodovinski spomin, in Zsolt Szilágyi, vodja kabineta poslanca Evropskega parlamenta Lászla Tökésa.
Nov član nadzornega sveta Platforme je dr. Monika Kareniauskaitė iz Centra za raziskave genocida in odpora Litve. Nova člana upravnega odbora Platforme sta Pavel Svoboda, predsednik Odbora za pravne zadeve Evropskega parlamenta, in Göran Lindblad, predsednik Platforme med letoma 2011 in 2017.

Nove članice Platforme evropskega spomina in vesti so Združenje nekdanjih vojakov pomožnih tehničnih bataljonov – vojaška taborišča za prisilno delo s sedežem v Pragi (CZ), Inštitut za vključevanje preganjanih ljudi v Albaniji (ALB), Bivši pregnanci iz združenja Baragan (RO) in Collège des Bernardins (FR). Platformo sedaj sestavlja 57 članic, inštitucij in organizacij iz 20 držav Evrope in Severne Amerike.

Platforma je vložila kazensko ovadbo proti zadnjim še živečim članom češkoslovaškega politbiroja Jakešu, Štrougalu, Colotki in ostalim osebam zaradi usmrtitev na mejah

Brno, 21. september 2017. Platforma evropskega spomina in vesti je skupaj z Vrhovnim državnim tožilstvom Češke republike v Brnu vložila kazensko ovadbo proti zadnjim živim članom predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije Češkoslovaške Miloušu Jakešu,  Lubomírju Štrougalu in Petru Colotku ter proti ostalim odgovornim osebam za ubijanje, na mejah komunistične Češkoslovaške. To je nov poskus za dosego pravičnosti, potem ko je Urad za dokumentacijo in preiskovanje komunističnih kaznivih dejanj lansko leto brez rezultatov zaključil preiskavo podobne pritožbe iz leta 2008.

Kazenska ovadba vsebuje 28 primerov civilistov različnih narodnosti, ki so umrli na češkoslovaških mejah z Zahodno Nemčijo in Avstrijo v letih 1965-1989. Izgubili so življenje na različne načine: nekateri so umrli zaradi električnega udara na železni zavesi, bili so ustreljeni in ubiti, nekateri so se utopili ali bili ustreljeni v letalu, nekateri so umrli med poskusom prečkanja meje v avtu ali pa so v samoobrambi naredili samomor.

Za te žrtve so raziskovalci Platforme našli odgovorne osebe v verigi poveljevanja, začenši z vmesnimi patruljami meje, poveljniki mejne straže, namestniki ministrov in ministrov za notranje zadeve ter članov predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije. Platforma je nedavno odkrila dokumente predsedstva Centralnega komiteja Komunistične partije, ki dokazujejo neposredno odgovornost še živečih članov Milouša Jakeša, Lubomira Štrougala in Petra Colotke za odločanje o vzdrževanju in izboljšanju sistema varovanja meja.

Platforma evropskega spomina in vesti želi s kazensko ovadbo doseči, da Češka postane po Nemčiji druga evropska država, ki bo dosledno kaznovala storilce, za uboj civilistov na železni zavesi, na vseh ravneh poveljevanja in političnega zastopanja totalitarne države. Platforma meni, da je to pomemben prispevek k dvigu moralnih standardov v post-totalitarni demokraciji.

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

»Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod fašizmom in nacizmom;
Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod komunizmom;
Izkazujemo čast vsem Slovencem, ki so iskali mir in se niso mogli izogniti vojni;
Izkazujemo čast in slavimo pogum vseh Slovencev, ki se trudijo za narodno spravo;
Slavimo vse Slovence, ki se borijo za ohranitev slovenske neodvisnosti in njene identitete;
Slavimo pogum, sočutje in dostojanstvo slovenskega naroda.«

(Besedilo na spominski plošči slovenskim žrtvam vseh totalitarnih režimov, Prešernova 31, Ljubljana)

Zgornje besedilo na spominski plošči pred ameriškim veleposlaništvom –  ki jo je leta 2014, v čast slovenskim žrtvam vseh treh totalitarnih režimov, odkril takratni ameriški veleposlanik v Republiki Sloveniji gospod Joseph A. Mussomeli – nagovarja številne mimoidoče, ki se slučajno, z  radovednostjo ali posebnim namenom ustavijo na Prešernovi cesti 31 v Ljubljani. Govori o preteklosti, ko so trije totalitarizmi teptali dostojanstvo slovenskega človeka, o svetlobi boja njenih osamosvojiteljev in o potrebnem pogumu in sočutju, ki ga potrebujemo za danes in za jutri.

Leta 2009 je Evropski parlament 23. avgust razglasil za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije.

Evropa in Slovenija se morata zavedati svoje poklicanosti k ohranjanju demokracije, ki lahko temelji le na jasno postavljeni meji med zagotovljeno pravico, svobodo, dostojanstvom in varnostjo njenih državljanov na eni strani ter strahom pred izgubo teh vrednot, na drugi strani. Evropski narodi so si za omenjeno raven spoštovanja in dialoga med njenimi prebivalci prizadevali dolga stoletja. Kaj pomeni prestopiti mejo, so pokazali totalitarizmi prejšnjega stoletja in kažejo teroristična dejanja danes. Zato se je potrebno iz zgodovine učiti in naučiti, da ne bomo obstali na mestu, ali šli celo korak nazaj. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom, ali ki so bili žrtve krutosti človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje, se jih spominjati in se boriti za ohranitev pridobljenih dobrin. Mladim rodovom pa moramo zagotoviti spodbudno popotnico, s katero se bodo brez strahu podali na pot izzivov, ki so pred njimi.

Letošnje osrednje evropske slovesnosti v teh dneh potekajo v Talinu, glavnem mestu Estonije, predsedujoči državi Evropske unije. Mednje sodi mednarodna konferenca v organizaciji estonskega Ministrstva za pravosodje in Estonskega inštituta za zgodovinski spomin. Posvečena je razpravi o posledicah zločinov komunističnih režimov in njihovi zapuščini v državah Evropske unije ter pobudi za boj proti nekaznovanosti nad zločini, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi. V okviru dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov poteka tudi srečanje na ministrski ravni, razprave v različnih panelih in ostali spremljevalni dogodki. Srečanja se iz Slovenije udeležuje sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Boštjan Kolarič.

Študijski center za narodno spravo letošnjo spominsko svečanost organizira že deveto leto zapored in sicer v sredo, 23. avgusta 2017 v Ljubljani, skupaj z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske in stolno župnijo sv. Nikolaja.

Ob 17.30 bo srečanje pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike (na  Prešernovi 31 v Ljubljani).  Pri spominski plošči, ki je bila postavljena  v čast slovenskim žrtvam vseh treh totalitarnih režimov, bomo položili cvetje in prisluhnili nagovoroma namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane in direktorice Študijskega centra za narodni spravo dr. Andreje Valič Zver. Cvetje bo v imenu Britansko slovenskega društva daroval njegov častni predsednik gospod Keith Miles.

Ob 18.30 bo sledila sv. maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo bo daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Po maši pripravlja Vojaški vikariat Slovenske vojske skupaj s Študijskim centrom za narodno spravo kratko akademijo z osrednjim nagovorom pesnika, esejista in prevajalca dr. Braneta Senegačnika.

Vljudno vabljeni, da se udeležite spominskih dogodkov!

Študijski center za narodno spravo
Vojaški vikariat Slovenske vojske
Stolna župnija sv. Nikolaja v Ljubljani

Obvestilo o mednarodnem natečaju za spomenik žrtvam totalitarizmov v Bruslju

Bruselj/Praga (8.5.2017) – Na simpoziju konec aprila v Evropskem parlamentu v Bruslju je Platforma evropskega spomina in vesti napovedala začetek mednarodnega tekmovanja za nov spomenik, posvečen žrtvam nacizma, fašizma in komunizma v Evropi. Mesto, ki je bilo izbrano skupaj z oblastmi mesta Bruselj, je Place Jean Rey, odlično lociran trg v središču evropskega okrožja. Nagrajenci bodo objavljeni v februarju 2018.

Na simpoziju, ki ga je v Evropskem parlamentu v Bruslju 26. aprila 2017 gostil evropski poslanec László Tőkés, je Platforma evropskega spomina in vesti razpisala mednarodni natečaj za oblikovanje novega spomenika v središču evropske četrti v Bruslju. Njegov namen je obeležiti spomin na milijone človeških življenj, izgubljenih zaradi evropskih totalitarizmov 20. stoletja, in v počastitev Evropske unije kot edinstvenega projekta miru in demokracije, ki je bila zgrajena na podlagi lekcij iz preteklosti. Namen natečaja je ustvariti umetnino visoke vrednosti za mesto Bruselj. Oblasti mesta Bruselj tesno sodelujejo v projektu, kar povečuje verjetnost realizacije spomenika.

Natečaj je odprt za umetnike in arhitekte iz vsega sveta. Obvestilo o izraženem interesu za prijavo na natečaj je možno poslati do 15. junija 2017. Podrobnosti razpisa: klik na povezavo.

Za več informacij se obrnite na:

Göran Lindblad, Predsednik, predsednik@memoryandconscience.eu, +46-706710366
Neela Winkelmann, Izvršna direktorica, director@memoryandconscience.eu, + 420-222 561 053

Nemški tožilci obravnavajo usmrtitev prebežnikov na meji nekdanje Češkoslovaške kot mednarodni zločin

Praga, 27. marec 2017. Platforma evropskega spomina in vesti je prejela že dve pismi nemških tožilcev, ki se nanašata na obsežno kazensko ovadbo usmrtitve prebežnikov na mejah komunistične Češkoslovaške. Ovadba je bila vložena 18. avgusta 2016. Mnenje nemškega zveznega generalnega državnega tožilca je, da je bil uboj prebežnikov mednarodni zločin. Tožilstvo v Weidnu opozarja, da je bila usmrtitev prebežnikov umor, glede na osnovni motiv oseb, ki so odgovorne za varovanje meje.

V prihodnjih dneh bo Platforma posredovala ostale do sedaj nepoznane dokumente tožilstvu v Weidnu. Med njimi je tudi tajni ukaz nekdanjega ministra za notranje zadeve ter kasnejšega premiera Češkoslovaške Lubomírja Štrougala, ki razkriva sistematičen in načrtovan prodor tajne službe in mejne straže na ozemlje federalne republike Nemčije in Avstrije.

18. avgusta 2016 je Platforma pri nemškem zveznem generalnem državnem tožilcu vložila kazensko ovadbo proti 67 predstavnikom komunističnega režima nekdanje Češkoslovaške v primeru usmrtitve petih nemških državljanov na meji t.i. železni zavesi. Prejšnji teden je Platforma od nemškega tožilstva prejela drugo pismo.

V začetku oktobra 2016 je nemško zvezno tožilstvo označilo namerno usmrtitev neoboroženih civilistov na meji kot mednarodni zločin, ker naj bi kršil človekove pravice do življenja in svobode gibanja, zaščitenega z mednarodnim pravom ter zahtevo po pravičnosti.

Sredi marca 2017 je tožilstvo v Weidnu predlagalo, da se vsaj za poveljnike, ki so prispevali k ustvarjanju in ohranjanju ukrepov mejne zaščite, označi dejanja za umor iz osnovnih motivov.
V primeru bavarskega pohodnika, ki so ga ubili češkoslovaški mejni stražniki, medtem ko so lovili pobeglega prebežnika na suverenem ozemlju zvezne nemške republike Nemčije, je tožilstvo izrazilo dvom glede namena uboja v verigi poveljevanja.

Platforma bo tako posredovala ostale do sedaj nepoznane dokumente, med njimi tudi tajni ukaz enega izmed glavnih osumljencev, nekdanjega ministra za notranje zadeve ter kasnejšega premiera Češkoslovaške Lubomírja Štrougala, ki razkriva sistematičen in načrtovan prodor tajne službe in mejne straže na ozemlje sosednjih zahodnih držav.

»Temeljne izjave, ki so jih do sedaj podali nemški tožilci, so prelomne za žrtve češkoslovaške železne zavese, kajti do sedaj si ni še nihče ne iz javnega ali akademskega sveta, ne iz Češke ali Slovaške republike, upal trditi, da gre za dejanja, ki ne zastarajo« je izjavila dr. Neela Winkelmann, izvršna direktorica Platforme.

Prelomna odločitev sodišča v Bratislavi: umor prebeglega je bil zločin, družina ima pravico do odškodnine!

Bratislava/Praga, 13. marec 2017. V prelomni odločitvi je okrožno sodišče v Bratislavi danes rehabilitiralo Hartmuta Tautza, osemnajstletnega prebežnika, ki so ga leta 1986 umorili psi obmejne straže na meji nekdanje Češkoslovaške in Avstrije. Družina umorjenega je upravičena do odškodnine s strani Slovaške republike. Platforma evropskega spomina in vesti pozdravlja odločitev sodišča kot prvo priznanje kaznivega dejanja povzročenega z umorom prebežnika. Slediti mora kazensko preganjanje izvajalcev zločina.

Osemindvajset let od padca komunizma ni bila dosežena pravica za umore prebežnikov, ki so poskušali prebegniti čez železno zavezo v bivši Češkoslovaški. Platforma evropskega spomina in vesti je v svojem projektu »JUSTICE 2.0« označila ubijanje civilistov med poskusom prebega na zahod, kot zločin proti človeštvu. Platforma je v primerih umorov nemških in poljskih državljanov na mejah bivše Češkoslovaške vložila kazenske ovadbe v Nemčiji in na Poljskem.

13. marca 2017 je okrožno sodišče v Bratislavi objavilo pomembno odločitev. Hartmut Tautz, osemnajstletni prebežnik iz Vzhodne Nemčije, ki so ga hudo poškodovanega zaradi pasjih ugrizov obmejni stražarji pustili umreti, je bil na podlagi akta št. 119/1990 o sodni rehabilitaciji, polno rehabilitiran. Družina bo za njegovo smrt od Slovaške republike prejela denarno odškodnino. Ta uspeh je posledica predanosti dr. Ljubomira Müllerja, odvetnika družine Tautz. Dr. Müller se nepopustljivo trudi za rehabilitacijo ljudi, ki so bili  nepravično preganjani pod komunizmom in je že dosegel nekaj sto sodnih odločitev v njihovo korist .

»To je prva in precedenčna odločitev slovaškega sodišča, ki izraža moralno zadostitev žrtvi železne zavese,« pravi dr. Ljubomir Müller.

Ondrej Krajňak, predsednik sveta slovaškega Inštituta za nacionalni spomin, vidi odločitev sodišča kot prelomno. »Po desetletjih so družine končno prejele moralno zadoščenje. In to je velik uspeh v slovaški sodni praksi,« pravi Ondrej Krajňak.

»Sedaj so za vse družine žrtev železne zavese odprta vrata, da se odpravijo na isto pot,« poudarja dr. Neela Winkelmann, izvršna direktorica Platforme.

Izjava za javnost: Platforma evropskega spomina in vesti poziva k minuti molka za ženskami, ki so bile ubite, zaprte, mučene in preganjane med komunizmom

Praga/Talin/Riga/Vilna/Varšava/Berlin/Dresden/Bratislava/Ljubljana/Bukarešta/Tirana/Kijev, 8. marec 2017. 8 marca, na mednarodni dan žena, Platforma evropskega spomina in vesti poziva k minuti molka ob 12h za milijone žensk, ki so bile žrtve komunističnih diktatur.

 

Mednarodni dan žena, ki ima svoje začetke v boju za delavske pravice žensk v Združenih državah Amerike iz začetka 20. stoletja, so si prisvojile komunistične diktature v Evropi in ga obeleževale z ideološkimi počitnicami ter praznovale na pompozni način. Ženske so običajno dobile rdeče rože, alkohol pa je tekel v potokih.

Platforma želi opozoriti na dejstvo, da je bil komunistični režim zelo krut do žensk. Iz političnih razlogov so bile ženske obsojene na režiranih procesih, umorjene brez sojenja, ubite pri poskusih prebegov čez železno zaveso, zaprte v ječah, koncentracijskih in delavnih taboriščih, kjer jih je mnogo izginilo brez sledov. Ženske so bile mučene, odvzeto jim je bilo dostojanstvo. Preganjane so bile še na druge številne načine. Ženske, ki so bile žrtve komunističnega preganjanja, se še danes težko soočajo in govorijo o travmatičnih izkušnjah.

Zato Platforma evropskega spomina in vesti poziva k minuti molka 8. marca 2017 ob 12h za milijone žensk, ki so bile žrtve komunističnih diktatur. Prepoznati in počastiti moramo spomin na milijone žensk, ki so jim bile kršene temeljne človekove pravice v času komunizma.

 

Več o izjavi si lahko preberete tu.

 

Za več informacij se obrnite na:

Göran Lindblad, Predsednik, predsednik@memoryandconscience.eu, +46-706710366

Neela Winkelmann, Izvršna direktorica, director@memoryandconscience.eu, + 420-222 561 053

Izjava za javnost: Uspeh za projekt Platforme evropskega spomina in vesti »JUSTICE 2.0!

Izjava za javnost: Uspeh za projekt Platforme evropskega spomina in vesti »JUSTICE 2.0!«: poljski tožilci preiskujejo člana nekdanjega češkoslovaškega komunističnega politbiroja zaradi umorov na železni zavesi

Praga/Varšava/Bratislava, 21. februar 2017.

Tožilci poljskega Inštituta narodnega spomina (IPN) – glavna komisija za kazenski pregon zločinov zoper poljski narod – so sprožili kazenski postopek v primeru poljskih beguncev, ki so bili v času komunizma umorjeni na češkoslovaški železni zavesi z visoko napetostno elektriko. Glavna preživela odgovorna oseba je nekdanji minister za notranje zadeve, kasneje član politbiroja in predsednik vlade Slovaške, Lubomír Štrougal (*1924). Primere je IPN-ju predstavila Platforma evropskega spomina in vesti v okviru projekta »JUSTICE 2.0!«, katerega namen je doseči pravico za mednarodne zločine komunizma.

Po raziskavah Platforme evropskega spomina in vesti je nekdanji član češkoslovaškega politbiroja Lubomír Štrougal (*1924), Čeh, odgovoren za smrt najmanj 60 umorjenih oseb na železni zavesi v času komunizma. V času njegovega mandata ministra za notranje zadeve je bila železna zavesa pod napetostjo 4.000–6.000 voltov, kar je povzročilo kruto smrt beguncev, ki so poskušali prečkati mejo na zahod.

Od leta 1989 Češka in Slovaška republika nista bili pripravljeni obsoditi teh primerov pred domačimi sodišči. Tožilci iz poljskega Inštituta narodnega spomina (IPN) – glavna komisija za kazenski pregon zločinov zoper poljski narod, so začeli preiskovati smrt poljskih državljanov, ki jih je ubila elektrika na zahodni meji Češkoslovaške, po tem, ko je Platforma predstavila vzorčne primere.

»Upamo, da bo z vključitvijo mednarodne skupnosti pravičnost za umorjene civiliste v času komunizma dokončno prevladala,« je povedal predsednik Platforme Göran Lindblad. »Takšne pobude navdihujejo upanje za celovito poravnavo komunističnih zločinov, možnost za identifikacijo storilcev in za to, da žrtvam izkažemo spoštovanje,« je povedal dr. Jarosław Szarek, predsednik Inštituta narodnega spomina s Poljske.

»Inštitut narodovega spomina ceni delo tožilcev v partnerski organizaciji IPN, saj je pravica osnova za spravo in gradnjo prihodnosti,« je povedal dr. Ondrej Krajňák, predsednik upravnega odbora slovaškega Inštituta narodovega spomina.

Za več informacij se obrnite na:

Göran Lindblad, Predsednik, predsednik@memoryandconscience.eu, +46-706710366

Neela Winkelmann, Izvršna direktorica, director@memoryandconscience.eu, + 420-222 561 053

naslednja stran »

Študijski center za narodno spravo