Študijski center za narodno spravo

Obeležitev Dneva spomina na žrtve totalitarnih sistemov

Ljubljana (24. 8. 2017) – Študijski center za narodno spravo, Vojaški vikariat Slovenske vojske in Stolna župnija sv. Nikolaja v Ljubljani so včeraj ob evropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v okviru dveh dogodkov organizirali spominsko svečanost.

Ob 17.30 smo pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike v Ljubljani pri spominski plošči, ki je bila postavljena  v čast slovenskim žrtvam vseh treh totalitarnih režimov, položili cvetje in prisluhnili nagovoroma namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane in direktorice Študijskega centra za narodni spravo dr. Andreje Valič Zver. Cvetje (venec) je v imenu Britansko slovenskega društva daroval njegov častni predsednik gospod Keith Miles.

Položitev venca pred spominsko ploščo.

Ob 18.30 je sledila sv. maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Slovesno somaševanje.

Utrinek s slavnostne akademije.

Po maši sta Vojaški vikariat Slovenske vojske skupaj s Študijskim centrom za narodno spravo pripravila kratko akademijo z osrednjim nagovorom pesnika, esejista in prevajalca dr. Braneta Senegačnika. Celotni nagovor si lahko preberete s klikom na povezavo.

Nagovor dr. Braneta Senegačnika. 

Kaj se spominjamo 23. avgusta?

Leta 2009 je Evropski parlament 23. avgust razglasil za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije.

Evropa in Slovenija se morata zavedati svoje poklicanosti k ohranjanju demokracije, ki lahko temelji le na jasno postavljeni meji med zagotovljeno pravico, svobodo, dostojanstvom in varnostjo njenih državljanov na eni strani ter strahom pred izgubo teh vrednot, na drugi strani. Evropski narodi so si za omenjeno raven spoštovanja in dialoga med njenimi prebivalci prizadevali dolga stoletja. Kaj pomeni prestopiti mejo, so pokazali totalitarizmi prejšnjega stoletja in kažejo teroristična dejanja danes. Zato se je potrebno iz zgodovine učiti in naučiti, da ne bomo obstali na mestu, ali šli celo korak nazaj. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom, ali ki so bili žrtve krutosti človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje, se jih spominjati in se boriti za ohranitev pridobljenih dobrin. Mladim rodovom pa moramo zagotoviti spodbudno popotnico, s katero se bodo brez strahu podali na pot izzivov, ki so pred njimi.

Letošnje osrednje evropske slovesnosti v teh dneh potekajo v Talinu, glavnem mestu Estonije, predsedujoči državi Evropske unije. Mednje sodi mednarodna konferenca v organizaciji estonskega Ministrstva za pravosodje in Estonskega inštituta za zgodovinski spomin. Posvečena je razpravi o posledicah zločinov komunističnih režimov in njihovi zapuščini v državah Evropske unije ter pobudi za boj proti nekaznovanosti nad zločini, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi. V okviru dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov poteka tudi srečanje na ministrski ravni, razprave v različnih panelih in ostali spremljevalni dogodki. Srečanja se iz Slovenije udeležuje sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Boštjan Kolarič.

Obisk predsednika republike na SCNR

Naj omenimo tudi to, da je v sredo 23. avgusta dopoldne Študijski center za narodno spravo obiskal tudi predsednik Republike Slovenije gospod Borut Pahor. Več… 

Študijski center za narodno spravo