Študijski center za narodno spravo

Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov

»Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod fašizmom in nacizmom;
Izkazujemo čast in žalujemo za vsemi Slovenci, ki so trpeli pod komunizmom;
Izkazujemo čast vsem Slovencem, ki so iskali mir in se niso mogli izogniti vojni;
Izkazujemo čast in slavimo pogum vseh Slovencev, ki se trudijo za narodno spravo;
Slavimo vse Slovence, ki se borijo za ohranitev slovenske neodvisnosti in njene identitete;
Slavimo pogum, sočutje in dostojanstvo slovenskega naroda.«

(Besedilo na spominski plošči slovenskim žrtvam vseh totalitarnih režimov, Prešernova 31, Ljubljana)

Zgornje besedilo na spominski plošči pred ameriškim veleposlaništvom –  ki jo je leta 2014, v čast slovenskim žrtvam vseh treh totalitarnih režimov, odkril takratni ameriški veleposlanik v Republiki Sloveniji gospod Joseph A. Mussomeli – nagovarja številne mimoidoče, ki se slučajno, z  radovednostjo ali posebnim namenom ustavijo na Prešernovi cesti 31 v Ljubljani. Govori o preteklosti, ko so trije totalitarizmi teptali dostojanstvo slovenskega človeka, o svetlobi boja njenih osamosvojiteljev in o potrebnem pogumu in sočutju, ki ga potrebujemo za danes in za jutri.

Leta 2009 je Evropski parlament 23. avgust razglasil za evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Na ta dan je bil leta 1939 podpisan pakt Ribbentrop-Molotov med nacionalsocialistično Hitlerjevo Nemčijo in komunistično Stalinovo Sovjetsko zvezo, kar je vodilo v tragedijo druge svetovne vojne in desetine milijonov žrtev. Spominski dan je leta 2012 razglasila tudi Vlada Republike Slovenije.

Evropa in Slovenija se morata zavedati svoje poklicanosti k ohranjanju demokracije, ki lahko temelji le na jasno postavljeni meji med zagotovljeno pravico, svobodo, dostojanstvom in varnostjo njenih državljanov na eni strani ter strahom pred izgubo teh vrednot, na drugi strani. Evropski narodi so si za omenjeno raven spoštovanja in dialoga med njenimi prebivalci prizadevali dolga stoletja. Kaj pomeni prestopiti mejo, so pokazali totalitarizmi prejšnjega stoletja in kažejo teroristična dejanja danes. Zato se je potrebno iz zgodovine učiti in naučiti, da ne bomo obstali na mestu, ali šli celo korak nazaj. Vsem, ki so kadarkoli doslej dali življenja za mir in sožitje med človeštvom, ali ki so bili žrtve krutosti človeških zablod, smo dolžni izreči spoštovanje, se jih spominjati in se boriti za ohranitev pridobljenih dobrin. Mladim rodovom pa moramo zagotoviti spodbudno popotnico, s katero se bodo brez strahu podali na pot izzivov, ki so pred njimi.

Letošnje osrednje evropske slovesnosti v teh dneh potekajo v Talinu, glavnem mestu Estonije, predsedujoči državi Evropske unije. Mednje sodi mednarodna konferenca v organizaciji estonskega Ministrstva za pravosodje in Estonskega inštituta za zgodovinski spomin. Posvečena je razpravi o posledicah zločinov komunističnih režimov in njihovi zapuščini v državah Evropske unije ter pobudi za boj proti nekaznovanosti nad zločini, ki so jih zagrešili komunistični totalitarni režimi. V okviru dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov poteka tudi srečanje na ministrski ravni, razprave v različnih panelih in ostali spremljevalni dogodki. Srečanja se iz Slovenije udeležuje sodelavec Študijskega centra za narodno spravo Boštjan Kolarič.

Študijski center za narodno spravo letošnjo spominsko svečanost organizira že deveto leto zapored in sicer v sredo, 23. avgusta 2017 v Ljubljani, skupaj z Vojaškim vikariatom Slovenske vojske in stolno župnijo sv. Nikolaja.

Ob 17.30 bo srečanje pred veleposlaništvom Združenih držav Amerike (na  Prešernovi 31 v Ljubljani).  Pri spominski plošči, ki je bila postavljena  v čast slovenskim žrtvam vseh treh totalitarnih režimov, bomo položili cvetje in prisluhnili nagovoroma namestnika ameriškega veleposlanika gospoda Gautam Rane in direktorice Študijskega centra za narodni spravo dr. Andreje Valič Zver. Cvetje bo v imenu Britansko slovenskega društva daroval njegov častni predsednik gospod Keith Miles.

Ob 18.30 bo sledila sv. maša za žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov v stolnici sv. Nikolaja v Ljubljani, ki jo bo daroval ljubljanski pomožni škof msgr. dr. Franc Šuštar.

Po maši pripravlja Vojaški vikariat Slovenske vojske skupaj s Študijskim centrom za narodno spravo kratko akademijo z osrednjim nagovorom pesnika, esejista in prevajalca dr. Braneta Senegačnika.

Vljudno vabljeni, da se udeležite spominskih dogodkov!

Študijski center za narodno spravo
Vojaški vikariat Slovenske vojske
Stolna župnija sv. Nikolaja v Ljubljani

Študijski center za narodno spravo