Študijski center za narodno spravo

V Ljubljani podeljena nagrada Platforme evropskega spomina in vesti za leto 2018

Ljubljana/Praga, 14. november 2018

Nagrada Platforme evropskega spomina in vesti je bila podeljena 14. novembra v Ljubljani na mednarodni konferenci Temna stran meseca II: soočenje in refleksija 20 let kasneje.

Nagrada je podeljena osebi oziroma osebam, ki se v današnjem času borijo proti totalitarizmu, za ideale demokracije, temeljne človekove pravice in svoboščine ter vladavino prava. Nagrada Platforme podpira prejemnike v njihovem boju ter jih pomaga zaščititi pred preganjanjem in pri mednarodni prepoznavnosti njihovega boja.

Člani Platforme so letos glasovali za gospoda Olega Sencova in s tem priznali njegov osebni pogum, boj in žrtvovanje pri obrambi temeljnih demokratičnih vrednot in svoboščin po montiranem sodnem procesu proti njemu v Ruski federaciji. S podelitvijo nagrade želi Platforma izraziti svoje spoštovanje in podporo ukrajinskemu državljanu gospodu Sencovu, za katerega meni, da je po priporu maja 2014 politični zapornik v Ruski federaciji. Platforma poziva k njegovi takojšnji izpustitvi.

Na slovesnosti, ki je potekala 14. novembra 2018 v Državnem svetu Republike Slovenije v Ljubljani, se je ukrajinski veleposlanik v Republiki Sloveniji, njegova ekselenca Mykhailo F. Brodovych zahvalil za nagrado Platforme Olegu Sencovu, filmskemu ustvarjalcu, pisatelju in zaporniku vesti. Poudaril je, da Ukrajina razume to kot nagrado enemu človeku, hkrati pa tudi kot nagrado za osemdeset drugih političnih zapornikov, ki so bili v Ruski federaciji obsojeni zaradi tako preprostih dejanj, kot je izobešanje ukrajinske zastave na oknu itd. Vse to so ljudje dobre vesti, z željo po neodvisnosti, ki so bili obsojeni samo zaradi izražanja svojih misli in osnovnih svoboščin; njihove človekove pravice pa so bile zatrte.

Gospod Janez Janša, vodja Slovenske demokratske stranke, nekdanji premier in član častnega odbora Platforme, je na slovesnosti dejal, da bi nagrada morala krepiti ozaveščenost o časih, v katerih živimo danes. Ukrajina je prva žrtev Rusije po obdobju hladne vojne. Ti dogodki bi nas morali zbuditi. Poudaril je, da v letu 2014, po aretaciji gospoda Sencova, to sploh ni bilo omenjeno v slovenskih medijih, verjetno zato, ker se Slovenija še vedno ukvarja s temno stranjo svoje zgodovine in delimo usodo držav nekdanje Jugoslavije. Naredili smo nekaj korakov naprej, vendar obstajajo številna vprašanja, ki smo jih pozabili. Samo s skupnimi napori se lahko premikamo naprej.

Evropska platforma spomina in vesti

Študijski center za narodno spravo