Študijski center za narodno spravo

Zapustil nas je John Corsellis

Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil John Corsellis, rojen 14. 1. 1923 v Londonu. Corsellis je bil močno povezan s slovenskimi povojnimi begunci in njihovo žalostno usodo. Begunci so v strahu pred komunizmom maja 1945 bežali na avstrijsko Koroško. Corsellis, ki je bil tam pod okriljem britanske 8. armade, je beguncem zagotavljal humanitarno pomoč. Kot kvekerski bolničar je do 29. junija 1945 deloval v Vetrinju in bil priča tragičnim dogodkom, ki so doleteli slovenske domobrance in civiliste.

Potem je deloval v upravi begunskih taboriščih v Peggetzu pri Lienzu, Spittalu in drugje. Nazadnje je bil v vodstvu bolnišnice za begunce. Leta 1947 se je vrnil v Veliko Britanijo, kjer je končal odvetniško pripravništvo. Več let je vodil ustanovo za študijsko izmenjavo, nato pa je bil do upokojitve ravnatelj šole za tuje jezike.

O svojih doživetjih je skupaj z Marcusom Ferrarjem napisal knjigo Slovenija 1945, smrt in preživetje po drugi svetovni vojni. V njej avtorja prikazujeta življenje slovenskih beguncev, ki so, kljub tragičnemu zgodovinskemu času uspeli zagotoviti zavidljivo raven skupnega bivanja, možnosti šolanja, dela, kulturnega in športnega udejstvovanja ter verske oskrbe.

Corsellis je ob izidu knjige med drugim povedal, da je dve leti delal s 6000 civilisti, ki so se rešili, ker niso bili prisilno poslani nazaj na slovensko ozemlje, kjer so zavladale komunistične oblasti. Več kot 12.000 vrnjenih domobrancev in civilistov je bilo tedaj umorjenih v izvensodnih množičnih pomorih. Corsellis je občudoval način, kako so si begunci opomogli od travme, ki sta jo povzročili izdajstvo in izgnanstvo. Prevzelo ga je ustvarjanje novih življenjskih možnosti v taboriščih in v izseljeništvu. Da se spomin in resnica ne bi izgubila, je zapisal štirideset slovenskih zgodb, ki jih je preoblikoval v knjigo z naslovom Slovenski feniks.

John Corsellis je bil povezan tudi s Študijskim centrom za narodno spravo, saj je bil med pobudniki predloga za ustanovitev britansko-slovenske zgodovinske komisije, ki je bil podan na spominski slovesnosti v Great Missendenu (Velika Britanija). Tam je 29. oktobra 2010 potekala maša v spomin na žrtve, ki so bile maja 1945 prisilno vrnjene iz taborišča Vetrinj v Jugoslavijo ter večinoma izvensodno umorjene. Britansko-slovensko zgodovinska komisija je bila ustanovljena z namenom, da bi zbrala in ovrednotila vse dokumente in pričevanja ter pripravila skupno zgodovinsko poročilo.

Gospodu Johnu Corsellisu smo izjemno hvaležni za vse naše medsebojne stike in oporo. Nepozabno ostaja njegovo globoko sočutje z bolečino begunstva, njegova nesebična pomoč trpečim ter njegovo odkrivanje in občudovanje dosežkov, ki so jih uspeli povojni slovenski begunci v taboriščih na avstrijskem Koroškem ustvariti v tako kratkem času. Ostal bo trajno zapisan v srcih Slovenk in Slovencev ter v slovenski zgodovini. Naj počiva v miru!

Študijski center za narodno spravo