Obeležitev vseevropskega dneva žrtev vseh totalitarnih in avtoratitavnih režimov – Rajhenburg 2009

Evropski parlament je 2. aprila 2009 sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, ki v svojem 15. členu poziva k razglasitvi 23. avgusta – kot obletnice podpisa pakta o nenapadanju med nacistično Nemčijo in komunistično Sovjetsko zvezo za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Spominski dan je v začetku julija 2009 v Resoluciji o ponovni združitvi razdeljene Evrope podprla tudi Generalna skupščina Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi.

Na Študijskem centru za narodno spravo smo se, v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije, občino Krško in Televizijo Slovenija odločili, da tudi v Sloveniji letos prvič obeležimo ta dan in tako prispevamo svoj delež k skupnemu evropskemu spominjanju na totalitarne in avtoritarne režime 20. stoletja. S tem želimo poudariti pomen spoštovanja temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter spoštovanja načel pravne države.

Podpis pakta o nenapadanju med nacistično Nemčijo in stalinistično Sovjetsko zvezo je dal Hitelerju proste roke za začetek 2. svetovne vojne.

Letošnji spominski dan in 70. obletnico podpisa pakta bomo obeležili z javnim predvajanjem filma o Angeli Vode, posnetega po knjigi Skriti spomin.  Predstavitev bo potekala v nedeljo, 23. avgusta 2009, in sicer na prizorišču, kjer se je dogajanje resnično odvijalo, na gradu Rajhenburg pri Brestanici.

Na srečanje so še posebej vabljeni vsi, ki so bili žrtve totalitarnih režimov, politični zaporniki, izseljenci, izgnanci, disidenti in njihovi svojci.

Natančna ura in program srečanja bosta sporočena naknadno.

Toplo vabljeni!

Insert iz filma RTV SLO o Angeli Vode.

Angela Vode je bila učiteljica, publicistka, predvojna komunistka in  soustanoviteljica OF, borka za pravice žensk. Med vojno je prišla v spor z vodstvom Komunistične Partije Slovenije (KPS). Ker se ni strinjala z ideologijo Komunistične partije, tudi glede pakta Ribbentrop-Molotov, je bila kmalu po začetku druge svetovne vojne izključena iz Komunistične partije Slovenije. Med vojno je bila zaprta v italijanskih zaporih, kasneje pa poslana v nemško koncentracijsko taborišče Ravensbrück. Bila je žrtev vseh treh totalitarizmov fašizma, nacizma in komunizma. Izpuščena je bila leta 1953, vendar ji je bila trajno prepovedana pravica do dela, torej tudi do zaslužka, in so jo do smrti 1985 preživljali sorodniki. Skrivaj je napisala knjigo Skriti spomini. V knjigi je opisala  razmere med drugo svetovno vojno, zakulisna dogajanja v komunistični partiji, bivanje v komustičnem zaporu in životarjenje po izpustitvi.

Okrogla miza ob 60. letnici ustanovitve taborišča Goli otok

Ljubljana, SCNR (9.7.2009)-  Dopoldne je v dvorani Študijskega centra za narodno spravo potekala dobro obiskana okrogla miza z naslovom “60. obletnica odhoda prvih slovenskih zapornikov na Goli otok“, na kateri so pod moderatorstvom uslužbenca SCNR, mag. Renata Podbersiča o spominih na tedanji čas in zgodovinsko ozadje dogajanja spregovorili Andrej Aplenc in Miha Cenc (oba nekdanja zapornika na Golem otoku) ter zgodovinar dr. Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino (INZ).

Glavni predavatelji na današnji okrogli mizi.

Na današnji dan pred 60 leti so namreč tedanje jugoslovanske oblasti na taborišče na Golem otoku v Kvarnerju pripeljale prve politične zapornike, ki so v t. i. informbirojevskem sporu ostali zvesti Sovjetski zvezi. Zaporniki so bili podvrženi prisilnemu delu v kamnolomu ter tudi psihičnemu mučenju.

Velika udeležba na okrogli mizi je dokaz, da obstaja velik interes za razkritje temnih strani nekdanjega totalitarnega sistema, ki je med letoma 1945 in 1990 vladal v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji.

Gabrič je poudaril še, da so želele jugoslovanske oblasti dokazati svojo pravovernost, šele ko so spoznale, da jim Stalin ne zaupa več, pa se je začelo obdobje najbolj rigidnih ravnanj. Ob tem je spomnil, da je bilo število zapornikov, ki so bili na Goli otok poslani “na družbeno koristno delo”, torej brez sodne obsodbe, bistveno višje od tistih, ki so bili formalno obsojeni.

Tudi zanimanje medijev je bilo veliko.

Bivši zapornik na Golem otoku in dolgoletni predsednik Društva žrtev komunističnega nasilja Miha Cenc je ocenil, da je bil Goli otok v bistvu “interni zapor partije”. Mnenju se pridružuje še en nekdanji zapornik, sicer direktor Zavoda za oživitev civilne družbe Andrej Aplenc, ki trdi, da se na otoku niso znašli le informbirojevci, pač pa tudi stari partizani, španski borci in nečlani partije.

Mednarodna konferenca v Pragi

Institut za proučevanje totalitarnih režimov iz Prage organizira mednarodno konferenco z naslovom “20 let potem: Komunistični režimi centralne in vzhodne Evrope kot skupna dediščina”. Konferenca bo potekala v Pragi od 6. do 7. oktobra 2009.

V programskem komiteju sodelujejo ugledni raziskovalci iz Češke, Madžarske, Bolgarije, Francije, Švedske, Romunije, Slovaške, Velike Britanije in Slovenije. Slovenijo v tem komiteju zastopa direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič. Preberite več

Vabilo na okroglo mizo Študijskega centra za narodno spravo

Vljudno vas vabimo na okroglo mizo Študijskega centra za narodno spravo z naslovom

REGISTER TOTALITARNIH POJAVOV V SLOVENIJI

Na njej bodo sodelovali zgodovinarka prof. dr. Tamara Griesser Pečar, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman, poslanka Državnega zbora RS in predsednica Komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl ter direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič. Preberite več