13. video dogodek: Praznovanje jubileja slovenskega parlamentarizma

Pred tridesetimi leti, 23. decembra 1992, je potekala konstitutivna seja Državnega zbora in Državnega sveta Republike Slovenije. Po sprejetju Ustave RS leta 1991 in prvih volitvah v Državni zbor, ki so potekale 6. decembra 1992, je bila ta dan osamosvojitvena skupščina razpuščena in se je prvič konstituiral Državni zbor. To je torej dan, ki je postavil nove temelje slovenskega parlamentarizma in nadalje tlakoval in zaznamoval slovensko pot v samostojnost. Državni zbor je danes osrednja, najvišja predstavniška in zakonodajna institucija Republike Slovenije.

Ob tem jubileju je Študijski center za narodno spravo v sodelovanju z Državnim svetom RS organiziral znanstveno konferenco z naslovom PARLAMENTARIZEM NA SLOVENSKEM V ZGODOVINSKI PERSPEKTIVI. Na konferenci so sodelujoči referenti predstavili politične, pravne in kulturne izvore sodobnega slovenskega parlamentarizma, kot so se razvijali od srednjega veka dalje.

Znanstveno konferenco je odprl direktor SCNR dr. Tomaž Ivešić. V nagovoru je izpostavil: »Slovenska izkušnja parlamentarizma vodi od historične vloge deželnih zborov, do parlamentov v večnarodnih državah in končno samostojne nacionalne države. Slovenski parlamentarci so bili v zadnjem, dobrem stoletju in pol priča silnim spremembam v parlamentarnih klopeh. Napovedovale so se vojne, sklepala so se premirja, risale in potrjevale so se meje držav, gradili so se nacionalni politični programi, volilo se je predsednika države, morilo se je s strelnim orožjem in pretepalo s časopisjem. Da, to vse je slovenska zgodovina parlamentarizma. /…/ Prva konstitutivna seja Državnega zbora in Državnega sveta iz 23. decembra 1992 pomeni, še zadnje dejanje odcepitve od starega, ko skupščino zamenja Državni zbor. Imena institucij so vendarle pomembna. S tem dejanjem se za slovensko zgodovino in pa predvsem slovensko osamosvojitev podčrta trojna usodnost datuma 23. 12.; Prvič, kot dan izvedbe plebiscita iz 1990, drugič kot dan sprejetja slovenske ustave iz 1991 in tretjič, kot dan slovenskega parlamenta iz 1992.«

Dr. Tomaž Ivešić, direktor Študijskega centra za narodno spravo

Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca je v uvodnem nagovoru dejal, da je 30. obletnica prve konstitutivne seje Državnega zbora in Državnega sveta primeren trenutek za pogled v zgodovino parlamentarizma na Slovenskem. Poudaril je: »Parlamentarizem je predvsem poseben način razumevanja politične skupnosti, politične suverenosti in legitimnosti ter način reševanja težav in konfliktov, v katerem igra osrednjo vlogo načelo racionalne argumentacije in razprave, česar se moramo zavedati pri reševanju vsakdanjih vprašanj in pri postavljanju dolgoročnih strategij. Kajti temelj demokracije je, da ni popolnega konsenza, je njegov približek, ki nastane v argumentirani razpravi. Parlamentarizem kot ga živimo danes, je odraz naše zgodovine in rezultat odločitve, v kakšnem demokratičnem sistemu želimo živeti. Prav letošnje leto nam s številnimi volitvami in referendumi kaže vso pestrost in demokratičnost naše ureditve in zato je treba državljane vseh generacij vedno znova osveščati o pomenu demokratičnega sistema in jih spodbujati, da se udeležujejo volitev in referendumov in tako sodelujejo v procesih nastajanja odločitev, ki so pomembne za vse državljane.«

Alojz Kovšca, predsednik Državnega sveta

Konferenca je bila razdeljena v šest sklopov: Temeljne značilnosti slovenskega parlamentarizma; Protoparlamentarizem na Slovenskem; Slovenski parlamentarizem v dobi habsburške monarhije; Med lojalnostjo državi in narodno emancipacijo; V iskanju novih parlamentarnih konceptov; Parlamentarizem v pogojih osamosvojitvene demokratizacije. Moderatorji so bili dr. Matic Batič, dr. Luka Vidmar, dr. Renato Podbersič, dr. Aleš Maver in dr. Vanja Kočevar. 

Na konferenci so sodelovali:

Dr. Peter Jambrek: Slovenski parlament v okviru enotne jugoslovanske skupščinske oblasti 

in ustavnodemokratične delitve oblasti suverene države

Dr. Alenka Jelovšek: Svet, zbor, skupščina, parlament: 

poimenovanja za upravno-politična predstavniška in posvetovalna telesa v zgodovini slovenskega jezika

Dr. Janko Prunk: Nemoč parlamentarizma v večnarodnih državah

Dr. Andrej Nared: Začetki deželnih zborov na Kranjskem

Dr. Vanja Kočevar: Kranjski deželni zbor ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja: 

politični vidiki katoliške obnove in protireformacije

Dr. Matevž Košir: Kranjski deželnostanovski odbori kot zasedanja deželanov v 16. in 17. stoletju

Dr. Jernej Kotar: Od terezijanskih reform do marčne revolucije: 

ustroj in delovanje kranjskih deželnih stanov v letih 1747–1848

Dr. Stane Granda: Slovenski parlamentarci v dunajskem parlamentu leta 1848/49

Ddr. Igor Grdina: Parlamentarizem v senci perutnic črnega orla

Dr. Teodor Domej: Volitve in parlamentarno zastopstvo v pogojih sistemskega narodnostnega zapostavljanja – 

primer Slovencev na Koroškem 1861–1918

Dr. Andrej Rahten: Slovenski parlamentarci na cesarskem Dunaju in v kraljevem Beogradu

Dr. Aleš Maver: CESARJEVI, PARDON, MARŠALOVI POSLANCI: 

slovenski parlamentarci v prvi polovici 20. stoletja med prelomi in politično trdoživostjo

Dr. Jurij Perovšek: Parlamentarizem med svetovnima vojnama

Dr. Renato Podbersič: Slovenski parlamentarci v italijanskem parlamentu med obema vojnama

Dr. Damjan Hančič: Partizanski »parlamentarizem« v času druge svetovne vojne

Dr. Helena Jaklitsch: Parlament na Taboru 1945 – poskus vzpostavitve slovenskega demokratičnega parlamenta

Dr. Marjetka Rangus: V iskanju ravnotežja med parlamentarizmom in ideologijo

Dr. Jelka Piškurić: Skupščinski sistem v času socializma

Mag. Lea Vrečko in dr. Irena Selišnik: Prisotnost žensk v slovenski skupščini in parlamentu

Dr. Željko Oset: 23. december 1992 – Ognjeni krst za poslance

Povzetki referatov so dostopni na:

https://www.scnr.si/upload/editor/file/file5a65a68ad5da249.pdf

Znanstveni konferenci lahko prisluhnete na:

• 1. dan, 28. 11. 2022: https://www.youtube.com/watch?v=rOsg_eH3xpE 
• 2. dan, 29. 11. 2022: https://www.youtube.com/watch?v=DFn4_MjpbMw