Delo z mladimi

Delo z mladimi je pomembno poslanstvo in naloga Študijskega centra za narodno spravo. Odvija se projektno in na različnih nivojih, v nadaljevanju predstavljamo nekaj primerov dobrih praks. 

Aktivno sodelujemo z različnimi šolami po Sloveniji. Vsako leto pošljemo ponudbe za obvezne izbirne vsebine, in sicer projekt zbiranja družinskih zgodb, kjer dijakom predstavimo posneta pričevanja in jih povabimo, da posnamejo ali zapišejo svojo družinsko zgodbo. Drugi projekt je program vzgoja za nenasilje - primerjava totalitarnih sistemov v 20. stoletju na Slovenskem. Cilj programa je, da se mladi sprašujejo o tem, kje so meje, ob katerih se ustavi človek s svojim nasiljem? Udeleženci poglobijo in razširijo vedenje o dokumentih, ki govorijo o človekovih pravicah in svoboščinah. Seznanijo se z izbranimi arhivskimi dokumenti in pričevanji na temo kršenja človekovih pravic. Ugotavljajo, kateri sistemi so v bližnji preteklosti povzročili največje kršitve temeljnih človekovih pravic in svoboščin. Razvijajo kritično razmišljanje o značilnostih totalitarnih sistemov. Ugotavljajo, koliko trpljenja prinaša nasilje in da si je vredno prizadevati za družbo, ki spoštuje in varuje človeka kot osebo. Ob analizi izbranih dokumentov in pričevanj ugotavljajo, kateri sistemi so v času 2. svetovne vojne in po njej na območju Slovenije kršili človekove pravice in na katerih področjih je bilo to najbolj vidno. S primerjalno analizo skušajo poiskati stične točke totalitarnih sistemov. Po dogovoru se lahko srečajo z živo pričo, ki je na lastni koži občutila ukrepe, ki jih je izvajal totalitarni režim. Ob ogledu neposrednih prizorišč krajev, kjer so se izvajali poboji in najhujše oblike nasilja se soočijo s posledicami, ki so jih takšna dejanja povzročila. 

Sodelujemo s srednjimi in osnovnimi šolami s ponudbo vzgojno-izobraževalnih vsebin preko različnih projektov. Stike navezujemo tudi preko posameznih učiteljev in profesorjev. Nudimo informacije in strokovne napotke več študentom diplomskega in podiplomskega študija iz različnih fakultet iz Slovenije in tujine.


Številne šole nas obiščejo na sedežu v Ljubljani, kjer jim predstavimo naše delo.

Obisk dijakov Gimnazije Jožeta Plečnika iz Ljubljane, 2014.

Obisk dijakov Gimnazije Celovec, 2016.

Sodelujemo na domačih in mednarodnih konferencah, ki obravnavajo tematiko vključevanja mladih v razumevanje zgodovinskih procesov in dogodkov. 


V sodelovanju z mednarodnimi institucijami in dijaki gimnazije Želimlje smo organizirali projekt imenovan Spomenik in ga izvedli v Kočevskem Rogu. Preko mobilnih telefonov so dijaki na prizorišču morišč lahko prisluhnili živim zgodbam pričevalcev, oziroma rešencev, ki jim je uspelo pobegniti iz jame. Mladi so z veliko mero sočutja spremljali povedane zgodbe, preko vtisov je bilo čutiti, da so se jih pripovedi močno dotaknile.

Projekt Spomenik, Kočevski rog, 2011.

Z zgodovinsko poletno šolo smo nagovorili mlado generacijo, dijake in študente, ki jih zanima nedavna slovenska preteklost. Sledili smo sodobnim smernicam, ki poudarjajo, da je prav razumevanje preteklosti pogoj za odgovorno in strpno delovanje v sedanjosti in prihodnosti. Preko zgodovinske šole smo mladim omogočili vzgojo za demokracijo, strpnost, sočutje in razumevanje drugačnosti. Program, ki smo ga ponudili v okviru poletne šole, ni vključen v redni šolski program in zato razširja možnosti seznanjanja s preteklostjo na večplasten in inovativen način. K sodelovanju smo povabili strokovnjake, ki so eksperti na svojem področju in lahko ponudijo kvalitetne informacije o vsebinah, s katerimi se vsakodnevno srečujejo pri svojem delu. Mladi so se seznanili z delom v Arhivu Republike Slovenije, si ogledali knjižno in dokumentarno gradivo Slovencev po svetu, ki je shranjeno v D - fonu NUK- a v Ljubljani, si ogledali dokumentarni film Zamolčani - Moč preživetja in se pogovarjali z režiserjem filma dr. Jožetom Možino, se srečali s političnim zapornikom z Golega otoka mag. Andrejem Aplencem, obiskali ene redkih ohranjenih zaporniških celic na Beethovnovi ulici 3 in si ogledali množično grobišče v Kamniški Bistrici. Udeleženci šole so se srečali z živimi pričami, ki so spregovorile o izkustvenem doživetju iz preteklosti. To mladim ponuja možnost, da skozi osebno oziroma družinsko zgodbo spoznajo del narodove preteklosti. Sledil je  sprejem pri ameriškem veleposlaniku gospodu Josephu A. Mussomeliju in srečanje s predsednikom države gospodom Borutom Pahorjem na osrednji spominski svečanosti na Turjaku. Predsedniku Pahorju so mladi izročili brošuro s programom šole in mu v sproščenem klepetu povedali, kaj jim je šola prinesla.

Zgodovinska poletna šola, 2014.