Direktorica SCNR na mednarodni konferenci "Evropa se spominja za prihodnost"

Direktorica SCNR mag. Andreja Valič se je 29. in 30. aprila 2010 v Berlinu udeležila mednarodne konference Europa erinnert sich für die Zukunft (Evropa se spominja za prihodnost).

Konferenco je pod pokroviteljstvom predsednika Evropskega parlamenta Jerzya Buzeka in medijskim pokroviteljstvom časnika Die Welt, organizirala Evropska akademija iz Berlina, na njej pa so sodelovali poslanci Evropskega parlamenta, ministri, diplomati, ugledni zgodovinarji in novinarji, ki so razpravljali o vlogi totalitarizmov v evropski zgodovini, o poteh preseganja le teh, o demokraciji, njenih slabostih in potencialih, o pomenu zavedanja skupne evropske zgodovine, o možnosti skupnih evropskih znanstvenih del in še posebej zgodovinskih učbenikov ter o preseganju slabih izkušenj in predsodkov v odnosih med evropskimi narodi.

berlin1

Na uvodnem panelu z naslovom Moramo napisati novo zgodovino Evrope po koncu hladne vojne? so sodelovali nemška zvezna komisarka za arhiv Stasija Marianne Birthler, evropska poslanka Sandra Kalniete, zgodovinar Horst Moeller in evropski poslanec Pawel Zalewski.

berlin2 Mag. Valičeva z direktorico Inštituta Zsuzso Breier.

Na konferenci so med drugim sodelovali Marianne Birthler, komisarka za arhiv Stasija, Sandra Kalniete, poslanka EP, Markus Meckel, nekdanji nemški minister za zunanje zadeve, Maria Schmidt, direktorica Hause of Terror iz Budimpešte, Urlike Ackermann, politologinja z Univerze v Heildelbergu, Martin Sabrow iz Centra za sodobne zgodovinske raziskave iz Potsdama, Germina Nagat iz Nacionalnega sveta za raziskave arhiva Securitate, Bernd Faulenbaach z Univerze v Bochumu, Joachim Scholtyseck z Univerze v Bonnu,  Alvidas Nikzentaitis z zgodovinskega inštituta akademije znanosti  iz Litve, Marek Prawda, veleposlanik Poljske, Pawel Zalewski, poslanec EP, Andreas Wirsching z Univerze v Augsburgu, Rudolph Jindrák, veleposlanik Češke republike, Milan Zver, evropski poslanec ter Andreja Valič, direktorica Študijskega centra za narodno spravo iz Ljubljane.

berlin5 Poleg mag. Valičeve so na zaključnem panelu sodelovali še nemški zvezni minister Eckart von Klaeden, veleposlanik Poljske Marek Prawda ter filozof in teolog Richard Schröder.

V uvodnem govoru je direktorica inštituta Zsusza Breier poudarila vlogo in pomen spomina na krivice, ki so jih povzročili različni totalitarizmi v 20. Stoletju v Evropi. Med drugim je citirala oceno komunizma v Evropi slovenske zgodovinarke dr. Griesser-Pečarjeve.

Mag. Andreja Valič je na panelu z naslovom »Kaj smo dosegli? Kako naprej?« na povabilo organizatorjev prispevala uvodno predavanje. V njem je opozorila na pomembnost evropskega spravnega procesa, v okviru katerega je še posebej izpostavila vlogo politike, zgodovinopisja in pouka zgodovine. Predstavila je nastajanje Evropske platforme spomina in vesti. Ob tem je izrazila upanje, da sprememba političnih razmer na Češkem ne bo negativno vplivala na nadaljevanje tega projekta, začetega pod češkim predsedovanjem.

berlin3Med predstavitvijo referata...

Mag. Andreja Valič, ki je imela tudi zaključno besedo na zadnjem panelu konference, je k temu dodala, da se moramo v prihodnje z vso občutljivostjo lotevati vprašanj kulture spomina, sprave, krivic in krivde. V nobenem primeru pa ne smemo pozabiti na žrtve, ki imajo pravico povedati svoje zgodbe in upravičeno zahtevati, da se jim storjene krivice tudi popravijo. Njihove zgodbe je potrebno uporabiti v izobraževalnem procesu, kar lahko prispeva k razvijanju demokratične kulture mladih. Zavedati se namreč moramo, da se zgodovina, tudi totalitarna, lahko ponovi in da demokracija ni sama po sebi večna, je še menila Valičeva.   

Ponovno je poudarila potrebo in možnost skupnega evropskega zgodovinskega učbenika. Tiste, ki dvomijo vanj, je spomnila, da takšni učbeniki že obstajajo. Najbolj odmevnega je pripravila skupina francoskih in nemških zgodovinarjev. Skupina zgodovinarjev in učiteljev zgodovine je napisala tudi skupni učbenik za baltske države. Sedaj se pripravlja še podoben nemško-poljski učbenik. EUROCLIO pripravlja projekt Historiana.eu, v okviru katerega bodo zgodovinarji in učitelji iz petnajstih evropskih držav izdelali multimedijski projekt s skupnimi temami iz evropske zgodovine. Poudarila je izjemno vlogo nemške ministrice za izobraževanje dr. Annette Schawan. Ta proces se po  mnenju Valičeve mora nadaljevati na način, da ne bi usodno posegli v avtonomijo nacionalnih zgodovin.

V panelu so poleg mag. Andreje Valič sodelovali še nemški zvezni minister Eckart von Klaeden, veleposlanik Poljske Marek Prawda ter filozof in teolog Richard Schröder, ki so v pogovoru z moderatorjem Jacquesom Schusterjem razpravljali o zgodovinskih odnosih Nemčije s sosedi (zlasti s Poljsko) ter o njeni vlogi v procesih evropskega združevanja.

berlin4 Direktorica SCNR se je ob robu konference v judovskem spominskem parku poklonila žrtvam holokavsta.

V razpravi, ki je bila pretežno namenjena poljsko-nemško-ruskim odnosom, je Valičeva na vprašanje, kakšen odnos so imeli Slovenci do Nemcev, odgovorila, da je bilo po vojni mnogo stereotipov, naperjenih proti Nemcem. Od šestdesetih let naprej, ko so Slovenci začeli množično odhajati na delo v Nemčijo, pa se je javno mnenje, ne glede na uradno politiko, vse bolj spreminjalo. Ljudje so začeli pozitivno sprejemati Nemčijo, njihov način življenja in blaginjo, ki smo si je pri nas lahko samo želeli.

Vse objave