Direktorica Valičeva na odboru DZ za notranjo politiko

Ljubljana (2.9.2009) - Direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič se je kot vabljena, skupaj s predstavniki Varuha človekovih pravic RS in predstavnikom ministrstva za pravosodje, udeležila popoldanskega zasedanja Odbora za notranjo politiko, ki je obravnaval in končal obravnavo resolucije o totalitarizmu, ki jo je v sprejem DZ predlagala poslanska skupina SDS.

andreja3 Direktorica mag. Andreja Valič Spomnimo:.

Predlog resolucije o podpori resolucije o evropskem totalitarizmu so v DZ vložili poslanci SDS, z njo pa bi DZ izrazil podporo resoluciji Evropskega parlamenta in s tem "spoštovanje do vseh žrtev totalitarnih režimov". Glede resolucije o totalitarizmu je skupina poslancev SDS in SLS zahtevala sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali in sprejeli omenjeni predlog resolucije - ta seja bo v torek.

Direktorica Valičeva je v svojem uvodnem govoru poudarila velik pomen evropske resolucije za spravo med evropskimi narodi in pomen le-t za skupno evropsko zavest in nadaljnje združevanje. 

andreja1 Kot vabljeni se je seje odbora udeležil tudi namestnik Varuha človekovih pravic RS.

Valičeva je v razpravi dejala, da podpira Gorenakovo zamisel, da je potrebna nova raziskava v DZ o obdobju, "o katerem se pogovarjamo danes". Poudarila je tudi, da ceni boj partizanov za osvoboditev slovenskega naroda. Obenem pa je opozorila, da še v nobeni nekdanji komunistični državi ni bila opravljena dekomunizacija. Omenila je tudi več znanstvenih prispevkov na temo dogajanja med drugo svetovno vojno na Slovenskem in izpostavila zlasti zbornik "Vojna in revolucija", ki je nastal kot zbirka referatov z znanstvenega posveta v Državnem svetu leta 2004. Ta zbornik prikaže vso kompleksnost odnosov in pojavov med leti 1941 - 1945, saj nobenega  pojava ni mogoče obravnavati ločeno, ampak le v medsebojni povezavi. Tako tudi kolaboracije ni mogoče obravnavati ločeno od izvajanja revolucije, itd...

andreja2 Ministrstvo za pravosodje je zastopal državni sekretar Boštjan Škrlec.

Zavrnila pa je tudi očitke nekaterih koalicijskih poslancev, češ da niso prejeli vabila za počastitev Dneva spomina na žrtve totalitarnih sistemov na gradu Rajhenburg 23. avgusta. Povedala je, da so bila vabila poslana vsem poslanskim skupinam v DZ.

Povzetek ostale razpave:

Člani odbora spremenili naslov predloga in tudi prvo poglavje predloga, ki ga je v obravnavo predložila SDS. Odbor za notranjo politiko, javno upravo in pravosodje je z devetimi glasovi za in petimi proti izglasoval dopolnilo koalicijskih strank, s katerim se je predlog Resolucije o podpori Resolucije Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu preimenoval v predlog Deklaracije o seznanitvi z Resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.

andreja4 Poslanci DZ med obravnavo... Spredaj predsednik odbora dr. Vinko Gorenak (SDS), desno poslanci SD. Besedilo SDS se nadomesti z novim

Koalicijski člani odbora so prav tako z devetimi glasovali za in petimi proti izglasovali dopolnilo koalicijskih strank, da se celotno besedilo prvega poglavja predloga, ki ga je predlagala SDS, nadomesti z novim besedilom. V novem besedilu med drugim piše, da se je DZ seznanil z resolucijo o totalitarizmu in da je po letu 1990 Slovenija storila veliko, da se popravijo krivice, ki so bile storjene v obdobju 1945-1990.

andreja6 V imenu predlagateljev je predlog SDS pojasnil dr. France Cukjati.

Cukjati: Izhajati je treba iz sočutja, ne iz ideologije

Odbor je z devetimi glasovi za in petimi proti izglasoval tudi dopolnilo koalicije k drugemu poglavju predloga. Dopolnilo se glasi, da je bilo celotno besedilo resolucije o totalitarizmu objavljeno med sprejetimi akti in da bo objavljeno v Uradnem listu Evropskega parlamenta. Odbor pa je z šestimi glasovi za in osmimi proti zavrnil dopolnilo SDS, da naj se deklaracija o podpori resolucijo o totalitarizmu v osmih dneh po sprejetju objavi v Uradnem listu RS

andreja5 Poslanca SDS, mag. Branko Grims in Eva Irgl. Potrata: Prav komunizem je najbolj razglašen za zločinskega

V razpravi je poslanka SD Majda Potrata dejala, da so v njeni stranki že večkrat obžalovali žrtve in da so podprli posebno deklaracijo, ki jo je sprejel DZ. Moti pa jo, da je iz besed direktorice Študijskega centra za narodno spravo Andreje Valič in nekaterih drugih razpravljavcev na odboru razvidno, da je od treh totalitarizmov - nacizma, fašizma in komunizma - prav zadnji "najbolj razglašen za zločinskega". Po besedah poslanke SD ni mogoče prezreti, da se skuša zmanjševati ali celo zamolčevati vloga aktivnih udeležencev NOB. Kot zatrjuje, se oglaša vse več ljudi, ki v resoluciji Evropskega parlamenta pogrešajo uravnoteženo obsodbo vse totalitarizmov.

Predsednik odbora Vinko Gorenak (SDS) je opozoril, da je temeljno vprašanje, ali v Slovenija velja, kar velja v EU. "Problematično je, da naši poslanci v Evropi rečejo da in pritisnejo na tipko. V našem državnem zboru pravijo, da to velja, hkrati pa ne ravnamo tako," je poudaril. Po Gorenakovih besedah je prav, da resolucijo, ki so jo slovenski poslanci v Evropskem parlamentu enotno sprejeli, enotno podprejo tudi v DZ. Glede besed Potrate o Valičevi pa je dejal, da "je bil to napad na Valičevo". Kot je dodal, upa, da ne bo prišlo znova do ukinitev plač delavcem študijskega centra, "kot se je to zgodilo januarja"

Oražmova: Skuša se relativizirati sodelovanje z okupatorjem

Poslanka Cveta Zalokar Oražem (Zares) je zatrdila, da v njeni stranki nimajo nobenih težav z obsodbo totalitarizmov in da niso dediči nobenega -izma. Meni pa, da je v resoluciji o totalitarizmu "bistveno več obsodb enega od totalitarizmov, tj. komunizma, manj kritična pa je do fašizma". Obenem je dejala, da se skuša prek resolucije relativizirati sodelovanje z okupatorjem oz. opravičevati in braniti sodelovanje z nacizmom in fašizmom zaradi protikomunističnega boja.

andreja7 Razprava je bila po pričakovanju precej razgreta, saj je bila polna čustev in zakoreninjenih pogledov na preteklost. Vsi so se sklicevali na zgodovinsko stroko, vendar je vsak branil poglede "svojih" zgodovinarjev.

Miran Potrč (SD) je poudaril, da se je SD oz. njena predhodnica Združena list SD novembra 1995 odrekla vsem nasilnim dejanjem komunizma in da med drugim obsoja povojne poboje sodelavcev okupatorjev. Prepričan je, da se skuša z 23. avgustom prikazati, "da so slovenski komunisti leta 1941 paktirali s Stalinom, da je Stalin paktiral s Hitlerjem in da je šlo za neke vrste kolaboracijo".

 andreja8 Pri končnem glasovanju je prevladalo politično razmerje sil v parlamentu in tako predlagana resolucija ni dobila zelene luči, da bi bila sprejeta v istem besedilu kot evropska in da bi jo objavili tudi v slovenskem uradnem listu.

Cukjati: Proti resoluciji je bilo le sedem odstotkov evroparlamentarcev

France Cukjati (SDS) je v razpravi opozoril, da je bila resolucija o totalitarizmu eden od najbolj kompromisnih zakonov, ki je bil sprejet v Evropskem parlamentu. Zanjo je glasovalo 89 odstotkov od 630 poslancev v Evropskem parlamentu, proti pa je bilo le sedem odstotkov, je dejal. Glede Potrčeve navedbe o obsodbi povojnih pobojev pa je povedal, da bi morali obsoditi tudi povojne poboje civilistov, žena in otrok.

NSi: Koalicijski poslanci še vedno olepšujejo preteklost

V NSi se ne strinjajo z dopolnilom koalicije, ki je v evropsko resolucijo vnesla besedilo, da je po letu 1990 Slovenija storila veliko, da se popravijo krivice, ki so bile storjene med 1945-1990. Kot so zapisali v odzivu, je Slovenija še vedno premalo storila, da bi prišli do sprave in rehabilitacije žrtev vseh totalitarnih režimov v Sloveniji.

"Poslanci koalicije dokazujejo, da se zavedajo ran preteklosti, vendar še vedno nočejo v celoti sprejeti evropskih etičnih norm in obsoditi dejanj komunizma tudi v Sloveniji," so v NSi zapisali v sporočilu.

Vse objave