Dokumenti in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji

Študijski center za narodno spravo je konec leta 2009 izdal knjigo, v kateri je dr. Milko Mikola zbral dokumente in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji.

Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič pri pozdravnem nagovoru.

Avtor v uvodni študiji opozori, da so bili izgoni prebivalstva eden tistih represivnih ukrepov, ki so jih na Slovenskem v 20. stoletju izvajali vsi trije totalitarni sistemi. Mnogi primorski Slovenci so morali ob vzponu italijanskega fašizma zapustiti svoje domove že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja, zagotovo pa je ta ukrep dosegel največje razsežnosti v času druge svetovne vojne na nemškem okupacijskem območju, tj. na Štajerskem in Gorenjskem. Ne smemo pozabiti Prekmurja, od koder so madžarske okupacijske oblasti že leta 1941 izgnale del slovenskega prebivalstva.

Dr. Mateja Čoh SCNR in avtor publikacije dr. Milko Mikola. Z izgoni prebivalstva v Sloveniji je po vojni nadaljevala komunistična oblast. Žrtve izgona so bili najprej pripadniki nemške in deloma madžarske narodne manjšine, nato pa tudi slovensko prebivalstvo. Ob tem dr. Mikola poudarja, da je bila med izgoni nemškega prebivalstva ter izgoni slovenskega in madžarskega prebivalstva velika razlika, saj je pri prvih  šlo za izgon iz Slovenije oziroma Jugoslavije, pri drugih pa »le« za izgon iz kraja bivanja.

V publikaciji Dokumenti in pričevanja o povojnih izgonih prebivalstva v Sloveniji so zbrani dokumenti in pričevanja o usodi izgnanih pripadnikov nemške narodne manjšine v Avstrijo in jugoslovanske republike v letih 1945 in 1946, o množičnih izgonih prebivalcev iz obmejnega pasu z Avstrijo na Kočevsko, ki so se začeli spomladi 1947 ter o izgonih prebivalcev iz prekmurske vasi Petišovci decembra 1948 in aprila 1949 (to je bil tudi zadnji množični izgon prebivalstva iz kraja bivanja v Sloveniji).

Predstavitve so se med drugim udeležili nekateri pričevalci, ki so za publikacijo prispevali svoja pričevanja, zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar, direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jože Dežman ter  litovski  veleposlanik v RS, Rimutis Klevečka.

Največ izvirnikov v publikaciji objavljenih dokumentov hrani Arhiv Republike Slovenije v fondu Republiški sekretariat za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije. Pričevanja so objavljena v prepisu, vendar tako kot so jih posredovali pričevalci; izvirniki pričevanj, razen treh, se nahajajo v gradivu Komisije Vlade Republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic pri Ministrstvu za pravosodje.