Druga plat Titove vladavine – Goli otok

Ljubljana (29.5.2010) – Letos maja je minilo 30 let od smrti nekdanjega predsednika SFRJ in jugoslovanskega partijskega voditelja Josipa Broza Tita. Čeprav je njegov sistem in državna tvorba propadla že pred 20 leti, se danes spominjamo njegove vladavine z mešanimi občutki. Medtem, ko se ga nekateri nekritično spominjajo in prirejajo razne štafete mladosti ter ga skušajo vsaj s pomočjo imitatorja ponovno oživiti, pa se ga drugi spominjajo z grenkobo – zaradi njihovega kritičnega razmišljanja do njegove vladavine jim je uničil mladost.

VIDEO: Titoistično kazensko taborišče Goli otok 60 let kasneje

V organizaciji Študijskega centra za narodno spravo iz Ljubljane, smo se s skupino slovenskih novinarjev (Delo, Kanal A, Jana, Primorske novice, Večer, Radio Maribor) in 4 preživelih nekdanjih zapornikov (Andrej Aplenc, Igo Sajevic, Franc Cukjati in Vladimir Bobinac) odpravili obiskat to zloglasno komunistično kazensko taborišče.

ekskurzija4 Goli otok – najbolj viden ostanek Titove vladavine; nekatere druge ostanke – tuje kredite za nekoliko boljše življenje v 70-tih letih, mlajše generacije občutimo nekoliko bolj posredno in jih bodo še tudi naslednje generacije.

Zapor na Golem otoku je nastal po sporu Tita in Stalina leta 1949, nanj so  zapirali najhujše nasprotnike Titovega režima. Pri tem ni šlo vedno za podpornike Stalina, čeprav so uradno rekli, da gre za »informbirojevce«. Potem, ko je Titov komunistični režim že med vojno in takoj po vojni obračunal z katoliško in liberalno usmerjenimi političnimi nasprotniki in kmalu nato še s sopotniki OF, je kmalu začel z obračunom še v lastnih vrstah.Tako kot vsi totalitarizmi, kot  "otrok" stalnističnega pa zaradi Stalinove osebne paranoje še posebej, se je lahko titoizem obdržal pri življenju samo z nenehnim obnavljanjem sovraštva do drugače mislečih, in če drugih ni bilo, jih je moral ustvariti v lastnih vrstah. 

ekskurzija3 Kompleks taborišča na Golem otoku. 

Zaporniki iz južnih jugoslovanskih republik so  zaradi močne zgodovinske tradicije rusofilstva večinoma bili za Stalina (zaprta je bilo skoraj polovica črnogorskega partijskega vodstva), medtem ko so iz Slovenije in Hrvaške v zaporu pristali tudi tisti komunisti, intelektualci  in nekdanji partizani, ki so preveč kritično razmišljali o novi Titovi oblasti. Sprva je bil režim izjemno strog, kasneje se je omilil; politični zaporniki pa so bili tam zaprti vse do leta 1988, torej še 35 let potem, ko nekateri trdijo, da jugoslovanski komunistični sistem ni bil več totalitaren. Najbolj znan politični zapornik na Golem otoku iz 80-tih let 20. stol.  je bil Hrvat Dobroslav Paraga, kasneje podpredsednik HSP. Največ političnih zapornikov na Golem otoku so tvorili Srbi (44%) in Črnogorci (21%), Slovenci le 3,41%. Več...

 ekskurzija2 Mag. Andrej Aplenc po 60 letih ponovno na Golem otoku: »Tu ni bilo zaprtega nobenega domobranca ali duhovnika, tu smo bili zaprti komunisti, SKOJ-evci in partizani. To je bil komunistični zapor za komuniste".

goli10 Taboriščne stavbe za zapornike...

ekskurzija5 Igo Sajevic, nekdanji partizan (poveljnik na Sremski fronti) in nato zapornik na Golem otoku: »Neki sozapornik na Golem otoku, ki je bil med vojno že zaprt v nacističnem koncentracijskem taborišču Dachau je upravniku Golega otoka izjavil, da je Goli otok trikrat hujši od Dachauva. Mladina naj zato spozna še drugo plat zgodovine kot se jo uči v šoli«.

ekskurzija1Tudi sosednji otok Sv. Grgur je delil isto usodo kot Goli otok. Tu so bile zaprte ženske politične zapornice. Na vrhu hriba so morale napraviti in nato vzdrževati napis "TITO" (in nad njim zvezda). Ironija usode je, da to sedaj po nekaterih slovenskih hribih to počnejo ravno največji "Tito-nostalgiki". 

Skratka, mlada generacija se mora zavedati, da vsak totalitarni sistem pa naj bo, nacizem, fašizem, komunizem ali njegove različice kot so stalinizem, titoizem ali frankizem /salazarizem  povzročajo krivice in trpljenje in vsaka na svoj način omejujejo pravico kritičnega in svobodnega razmišljanja. Vsak od omenjenih sistemov je imel, gledano kratkoročno, tudi svoje pozitivne strani (zmanjšanje brezposelnosti, množična gradnja cest, mostov, izsuševanje močvirij, ..), a gledano dolgoročno, se kljub terorju nobeden ni obnesel, za njimi pa ostale materialne, ruševine, množice trupel in poškodovanost družbenih mentalitet.

ekskurzija7 Delavnice na Golem otoku.   In ne pozabimo: to kar se je dogajalo na Golem otoku se v blažji ali še hujši obliki še dandanes dogaja na Kitajskem, Kubi in Severni Koreji.Vse objave