Etika objav

Etični standardi objavljanja v znanstveni reviji Dileme urejajo pričakovano etično delovanje vseh deležnikov v procesu objavljanja revije: založnika, uredniškega odbora, recenzentov in avtorjev prispevkov. Pri pregledu in objavljanju člankov revija stremi k upoštevanje najvišjih založniških in akademskih etičnih standardov. Kot znanstvena revija na področju zgodovinopisja je revija Dileme tudi del mednarodnega akademskega okolja in se tako zavzema za upoštevanje mednarodnih založniških in akademskih etičnih standardov. Etični standardi objavljanja v reviji Dileme so zato bili oblikovani na podlagi priporočenih navodil za uredniško politiko, ki jih je pripravila organizacija COPE (Committee on Publication Ethics).  


DOLŽNOSTI UREDNIŠKEGA ODBORA

Fair-play in uredniška neodvisnost

Člani uredniškega odbora oddane rokopise ocenjujejo izključno na podlagi njihove akademske vrednosti (pomembnost, izvirnost, jasnost) ne glede na raso, spol, spolno usmerjenost, etnično poreklo, državljanstvo, versko prepričanje, svetovnonazorsko ali institucionalno pripadnost avtorjev. Odločitve o objavi niso odvisne od političnih pritiskov ali drugih ne-akademskih dejavnikov.


Zaupnost

Uredniški odbor je zavezan k zaupnosti informacij. Uredniki zato ne smejo razkriti informacij o oddanih rokopisih nikomur razen recenzentom, potencialnim recenzentom, drugim članom uredniškega odbora in založniku.


Navzkrižje interesov

Člani uredniškega odbora ne smejo uporabljati neobjavljenih informacij, razkritih v oddanem rokopisu, za lastne raziskovalne namene brez izrecnega pisnega soglasja avtorjev. Uredniki so poleg tega zavezani k neobravnavanju rokopisov, ki bi bili povezani z navzkrižjem interesov (kot posledica konkurenčnih, prijateljskih ali drugih odnosov/povezav z avtorjem rokopisa); v tem primeru rokopis obravnava drug član uredniškega odbora.


Odločitev o objavi

Uredniški odbor poskrbi, da vse prispele rokopise pregledata vsaj dva recenzenta, ki sta strokovnjaka na tem področju. Odgovorni urednik je na podlagi ocene recenzentov in veljavnih zakonskih predpisov (npr. glede kršenja avtorskih pravic) odgovoren za odločitev o objavi ali neobjavi rokopisa. Pri tej odločitvi se lahko posvetuje z drugimi člani uredniškega odbora.


Sodelovanje v preiskavah

Uredniški odbor je v sodelovanju z založnikom zavezan k sprejemu ustreznih  ukrepov v primeru etičnih pomislekov glede poslanega rokopisa ali objavljenega prispevka. Odbor je dolžan obravnavati vsako prijavljeno dejanje neetičnega založniškega vedenja, tudi če je to odkrito šele dlje časa po objavi. Uredniki pri obravnavi primerov suma kršitve upoštevajo vodila, ki jih je pripravil COPE. Če se etične kršitve v preiskavi izkažejo za utemeljene, bo v reviji objavljen popravek, opravičilo oz. drug umik prispevka.


OBVEZNOSTI RECENZENTOV

Prispevek k uredniškim odločitvam

Recenzentski postopek pomaga urednikom pri sprejemanju uredniških odločitev, preko komuniciranja z avtorji pa poleg tega slednjim pomaga pri izboljšanju njihovih rokopisov. Recenzentski postopek je zato bistven del formalne znanstvene komunikacije. Znanstveniki, ki želijo prispevati k znanstvenemu procesu, so zato načeloma etično zavezani k sprejemu funkcije recenzenta, če so za to kvalificirani oz. jim razmere to dopuščajo.


Ažurnost

Vsak povabljeni recenzent, ki se počuti nekvalificiranega za pregled rokopisa ali ve, da bo takojšen pregled nemogoč, mora o tem nemudoma obvestiti urednike in zavrniti povabilo k recenziji, da bo mogoče vzpostaviti stik z alternativnimi recenzenti.


Zaupnost

Vsi rokopisi, prejeti v pregled, so zaupni dokumenti in jih je treba obravnavati kot take; recenzent jih ne sme pokazati drugim ali o njih razpravljati z drugimi, razen če ga za to pooblasti glavni urednik (le v izjemnih okoliščinah). To velja tudi za tiste recenzente, ki ne sprejmejo povabila za recenzijo.


Standardi objektivnosti

Recenzija mora biti objektivna, opažanja pa jasno utemeljena z argumenti, da lahko avtorji na tej podlagi izboljšajo rokopis. Osebna kritika avtorjev je neprimerna.


Priznanje virov

Recenzenti morajo navesti relevantna objavljena dela, ki jih avtorji v rokopisu niso citirali. Recenzent mora urednike obvestiti tudi o kakršni koli bistveni podobnosti ali prekrivanju med obravnavanim rokopisom in drugimi rokopisi (objavljenimi ali neobjavljenimi), ki jih poznajo.


Navzkrižje interesov

Vsak povabljeni recenzent, ki ima navzkrižje interesov zaradi tekmovalnih, sodelovalnih ali drugih odnosov ali povezav z avtorji, podjetji ali institucijami, povezanimi z rokopisom, mora o tem nemudoma obvestiti uredniški odbor, tako da je mogoče vzpostaviti stik z nadomestnimi recenzenti.

Podatkov, razkritih v oddanem rokopisu, recenzenti ne smejo uporabljati v lastnih raziskavah brez izrecnega pisnega soglasja avtorjev. Informacije ali ideje, pridobljene v procesu recenzije, veljajo za zaupne, kar pomeni, da jih recenzent ne sme uporabljati v svojo osebno korist. To velja tudi za recenzente, ki zavrnejo sodelovanje.


OBVEZNOSTI AVTORJEV 

Standardi poročanja

Avtorji izvirnih raziskav morajo natančno predstaviti opravljeno delo in rezultate, čemur sledi objektivna razprava o pomenu dela. Pregledni članki morajo biti natančni, objektivni in izčrpni,  medtem ko morajo biti polemični članki jasno opredeljeni kot taki.  Zavestno netočne izjave pomenijo neetično vedenje in so nesprejemljive.


Izvirnost in plagiatorstvo

Avtorji prispevkov so dolžni zagotoviti originalnost svojega dela. Ugotovitve in povzemanja ugotovitev del drugih avtorjev so dolžni ustrezno navajati oz. citirati (podrobno o tem gl. Navodila avtorjem). Poleg tega morajo zagotoviti tudi ustrezna dovoljenja za objavo avtorsko zaščitenega materiala (npr. slikovnega gradiva).

Plagiatorstvo v vseh svojih oblikah predstavlja etično nesprejemljivo ravnanje. Pod pojmom plagiatorstvo ne razumemo zgolj neposrednega navajanja ali povzemanja drugih avtorskih del brez ustrezne navedbe vira, temveč tudi tovrstno povzemanja ugotovitev drugih raziskav.


Večkratna, podvojena ali sočasna oddaja / objava

Članki, ki opisujejo iste raziskave oz. podajajo iste ugotovitve, ne smejo biti objavljeni v več kot eni reviji ali drugi publikaciji. Zato avtorji ne smejo predložiti v obravnavo rokopisa, ki je že bil objavljen v drugi reviji. Tako ravnanje je neetično in nesprejemljivo.


Avtorstvo rokopisa

V rokopisu so kot avtorji lahko navedene samo tiste osebe, ki izpolnjujejo merila za avtorstvo. Te morajo biti sposobne prevzeti javno odgovornost za vsebino, saj so pomembno prispevale k zasnovi, oblikovanju, pridobivanju podatkov ali analizi oz. interpretaciji. Kot avtorje štejemo tudi tiste, ki so sestavili rokopis ali ga kritično revidirali. Končno morajo avtorji videti in odobriti končno različico prispevka in se strinjati z njegovo oddajo v objavo.

Vse osebe, ki so prispevale k delu (npr. tehnična pomoč, pomoč pri pisanju in urejanju), vendar ne izpolnjujejo meril za avtorstvo, ne smejo biti navedene kot avtorji, vendar je njihov prispevek treba ustrezno omeniti oz. se jim zahvaliti (z njihovim soglasjem). Avtor, s katerim poteka uredniška komunikacija, mora zagotoviti, da so na seznam avtorjev vključeni vsi ustrezni soavtorji (v skladu z zgornjo definicijo) oz. da v njem ni tistih, ki teh pogojev ne izpolnjujejo. Poleg tega je dolžan preveriti, da so vsi soavtorji videli in odobrili končno različico rokopisa ter se strinjali z njegovo oddajo v objavo.


Navzkrižje interesov

Avtorji morajo v najzgodnejši možni fazi razkriti morebitna navzkrižja interesov, ki bi lahko vplivala na rezultate ali njihovo razlago v rokopisu. Primeri morebitnih navzkrižij interesov, ki jih je treba razkriti, vključujejo finančna (honorarji, štipendije za izobraževanje ali drugo financiranje, zaposlitev, svetovanje, lastniški deleži), pa tudi nefinančna navzkrižja, kot so osebni ali poklicni odnosi, pripadnosti ali prepričanja o temi, obravnavani v rokopisu. Razkriti je treba vse vire finančne podpore za delo (vključno s številko donacije ali drugo referenčno številko, če obstaja).


Recenzentski postopek

Avtorji so dolžni sodelovati v recenzentskem postopku. Ažurno so se dolžni odzvati na zahteve urednikov po dodatnih pojasnilih in dokazilih o avtorskih pravicah ipd. V primeru odločitve o potrebi po dodatni reviziji prispevka, morajo avtorji na komentarje recenzentov odgovarjati sistematično in pravočasno, popraviti in nato ponovno oddati svoj rokopis reviji do določenega roka.


Temeljne napake v objavljenih delih

Če avtorji odkrijejo pomembne napake ali netočnosti v svojem objavljenem delu, so dolžni o tem nemudoma obvestiti uredniški odbor revije in z njimi sodelovati pri popravkih ali umiku prispevka. Če uredniški odbor od tretje osebe izve, da objavljeno delo vsebuje bistveno napako ali netočnost, je dolžnost avtorjev, da članek takoj popravijo, umaknejo ali urednikom revije predložijo dokaze o pravilnosti prispevka.


ODGOVORNOSTI ZALOŽNIKA

Študijski center za narodno spravo kot založnik revije Dileme spodbuja uredniški odbor, naj sledi sodobnim znanstvenim uredniškim politikam in etiki objav. Založnik opredeljuje odnos med založnikom, glavnim urednikom, uredništvom, recenzenti in avtorji, ščiti intelektualno lastnino in avtorske pravice ter spodbuja uredniško neodvisnost. Založnik sodeluje z uredniškim odborom pri določanju usmeritve revije, zlasti glede: uredniške neodvisnosti, raziskovalne etike, avtorstva, standardov integritete (navzkrižje interesov, financiranje raziskav, poročanje), recenzentskega postopka in vloge uredniškega odbora, ki presega vlogo glavnega urednika revije (pritožbe). Založnik sodeluje z uredniškim odborom revije pri sporočanju pravilnikov revije (avtorjem, recenzentom, bralcem). Poleg tega redno pregleduje usmeritev revije, pomaga pri ohranjanju akademske integritete ter pomaga pri preiskavi domnevnih kršitev etike objav.