Kaj mladi Evropejci vedo o totalitarizmih?

Ljubljana (6.4.2011) - Skrb za objektivno in izčrpno informacijo o totalitarni preteklosti, sledenje globljemu razumevanju in diskusija so potrebni pogoji za doseganje integracije vseh evropskih narodov v prihodnosti. Potrebna je ureditev in natančni pregled Evropskih zgodovinskih učbenikov in učnih načrtov tako, da se bodo mlade generacije lahko učile o totalitarnih režimih.

Te uvodne besede na vabilu KAJ MLADI EVROPEJCI VEDO O TOTALITARNIH REŽIMIH so bile rdeča nit posveta, ki se je 29. marca 2011 odvijal v Evropskem parlamentu v Bruslju. Konferenca je bila organizirana na pobudo treh evropskih poslancev: podpredsednika Evropskega parlamenta, evroposlanca iz Romunije Lászla Tőkésa, latvijske evroposlanke in vodje skupine poslancev v EP z naslovom Reconciliation of European Histories Sandre Kalniete in člana iste skupine ter  slovenskega evroposlanca dr. Milana Zvera. Tribuno so podprli v Evropski ljudski stranki ter madžarskem predsedstvu Evropske unije.

  Udeleženci javne tribune med razpravo v prostorih EP.

Javne tribune so se na povabilo zgoraj imenovanih udeležili direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič s sodelavci dr. Matejo Čoh, mag. Renatom Podbersičem, Marto Keršič, Boštjanom Kolaričem in Mirjam Dujo Jurjevčič. Mag. Valičeva je na konferenci sodelovala s prispevkom v panelu, ki se je spraševal, kako mlade učiti o totalitarni preteklosti.

Sodelavci SCNR pred evropskim parlamentom v Bruslju.

Na konferenci, ki je bila razdeljena na štiri panele se je zvrstilo kar 30 sodelujočih strokovnjakov in številni razpravljavci. Prihajali so iz  evropskih držav Litve, Latvije, Estonije, Poljske, Madžarske, Češke, Slovaške,  Romunije, Bolgarije, Finske, Švedske, Francije, Nemčije, Španije, Nizozemske, Velike Britanije in  Slovenije.

  Sodelavke SCNR med razpravo.

Dopoldanski del je nosil naslov HOLOKAVST, GULAG, KATYN, GOLI OTOK… - TEMNA STRAN NAŠE ZGODOVINE. Prvi del pod naslovom Izprašati preteklost. Zakaj je to še vedno potrebno? je vodil  László  Tőkés. Vodja panela se je vprašal, zakaj je tako pomembno, da uredimo našo skupno preteklost in odgovoril, da mora mlada generacija spoznati, da ni naše skupne prihodnosti, brez prepoznavanja skupne preteklosti. Ne smemo uporabljati dvojnih meril pri obsodbi totalitarnih režimov. Vojni zločini, genocid in množični poboji bodo ostali zločini proti človečnosti.

 Na javni tribuni so sodelovalI tudi mnogi pomembni akterji iz procesa demokratizacije vzhodno-evropskih držav pred 20 leti, sedaj v vlogi evropskih poslancev in nosilcev pomembnih funkcij v EU.

S prispevki so sodelovali tudi mnogi pomembni člani Evropskega parlamenta. Vodja prvega panela, romunski poslanec madžarskega porekla in eden voditeljev romunske revolucije leta 1989 Lászlo Tőkés je poudaril pomembnost javne tribune za evropske zgodovinske učbenike, ki bodo napisani v prihodnosti. Prepričan je, da s takšnimi dogodki zdravimo evropski zgodovinski spomin in da ne smemo uporabljati dvojnih standardov, ko govorimo o totalitarizmih.    Joseph Daul iz Francije, sicer predsednik poslanske skupine EPP v Evropskem parlamentu je poudaril pomembnost javne tribune in potrebo evropskih državljanov, da se srečajo s svojo preteklo resničnostjo, z vsemi milijoni žrtev, ki so izginili v totalitarnih režimih. Ustvarjati moramo Evropo, ki bo zaščitila ljudi, ki bo zagotavljala mir in varnost in ki ne sme biti le Evropa denarja. Potrebno je iskanje zgodovinske resnice, kar vključuje tudi boj proti ponarejanju zgodovinskih dejstev. Javna tribuna naj bi po njegovih besedah pomagala pri negovanju evropskega zgodovinskega spomina in graditvi Evrope skupnih vrednot.

Predsednik poslanske skupine EPP, Joseph Daul (prvi z leve); drugi:  László  Tőkés iz madžarskega dela Romunije, tretja Doris Pack iz Nemčije in četrti Tunne Kelam iz Estonije.

Doris Pack iz Nemčije, predsednica Odbora za kulturo in izobraževanje je opozorila na zapiranje arhivov, pri čemer je navedla primer Srbije, kjer želijo uzakoniti zapiranje arhivov Udbe do leta 2071. Po mnenju Packove je tovrstno ravnanje nesprejemljivo, zato je pozvala k temu, da ne zapiramo zgodovine, ampak pustimo žrtvam, da spregovorijo o vsem, kar se jim je hudega zgodilo. Žrtve imajo pravico izvedeti, kdo je kriv za njihovo trpljenje, to je eden od korakov k spravi. Mladi generaciji moramo omogočati, da se bo o tem učila, sicer bo težko razumela pomembnost in potrebnost obstoja Evropske unije. Izobraževanje lahko poteka na veliko različnih načinov, vloga učiteljev in učbenikov pa je izjemno pomembna. Evropska komisija v okviru programa Comenius pripravlja nove programe izobraževanja učiteljev. Kot primer uspešne vzgoje za demokracijo je izpostavila delo t.i. Gauckovega inštituta in nemško francoski skupni zgodovinski učbenik, ki je bil zanimiv tudi zanjo, saj je iz njega izvedela veliko stvari, ki jih do tedaj ni poznala.

Doris Pack iz Nemčije.

Tunne Kelam iz Estonije je poudaril pomembnost solidarnosti med generacijami. Iz svojega in tujih življenj se moramo nekaj naučiti. Evropa mora postati bogatejša z vsako novo povedano zgodbo. Mladim moramo sporočiti, da je naša zgodovina njihova in obratno, saj si  delimo isto preteklost. Stvari, ki so se zgodile v bližnji preteklosti, se lahko ponovijo, če jih ne poimenujemo s pravim imenom. Svoboda je odgovornost in dolžnost obenem, ki nam ni zagotovljena sama po sebi. Predstavil je Estonijo in množične deportacije leta 1949 v sovjetske gulage kot primer, kaj vse je v zgodovini možno. Totalitarizem je povezan z nasiljem, totalitarni komunizem pa je spreobrnil vrednote evropske civilizacije. Brez moralne in politične ocene preteklosti ne moremo preseči uničujočih posledic totalitarne preteklosti. Kelam je izpostavil pomen pravice za žrtve totalitarizmov in navzoče obvestil o ustanovitvi zgodovinske komisije v Rusiji, kjer predsednik Medvedjev želi končati "državljansko vojno, trajajočo že od leta 1917".

Tunne Kelam, nekadnji politični desident iz Estonija, danes član evropskega parlamenta.

Andrey Kovatchev iz Bolgarije je spregovoril o izkušnjah komunizma in o tranziciji v svoji državi,  v kateri so nekdanji komunisti postali milijonarji in v kateri je komunistična dediščina še zelo trdoživa. Tudi Kovatchev je odločno zavrnil srbsko namero po zapiranju arhivov tajne politične policije Udbe in opozoril, da je treba državi v procesu približevanja Evropski uniji poslati jasno sporočilo.

Vytautas Landsbergis iz Litve se je vprašal, ali je potrebno mlado generacijo učiti ali ji je treba zgodovino zamolčati in si hkrati tudi odgovoril, da je v zadnjem primeru Evropa izgubljena. Poudaril je pomen iskanja resnice in pot sprave, po kateri se giblje Evropa predvsem po letu 2004. Citiral je ruskega pisatelja Solženicina, ki je zapisal, da ne smemo živeti v laži. Landsbergis je opozoril na poslabšanje položaja v Rusiji po letu 2000 (procesi proti novinarjem, umori, sprememba šolskih učbenikov, ksenofobni fašizem, sovražnost do baltskih držav in Gruzije…).

Podpredsednik Evropskega parlamenta Alejo Vidal-Quadras iz Španije je govoril o uničevalnem pohodu totalitarizmov in navedel evropski model, ki mora vsebovati visoko stopnjo demokracije, varnosti in miru in biti v tem zgled ostalemu svetu. Pri tem so pomembne visoke demokratične vrednote. Po njegovem mnenju so te dandanes ogrožene zaradi ekstremnega nasilja, ki nam preti. Pluralna demokracija je krhek sistem, za obrambo katerega moramo imeti pogum, odločenost in trdnost.

Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič s Pavlom Žačkom, svetovalcem direktorja Inštituta za proučevanje totalitarnih režimov iz Prage.

Jarosław Leszek Wałęsa s  Poljske je predstavil svojo osebno in očetovo izkušnjo (skupaj z očetom Lechom je bil še kot dojenček leta 1981 aretiran, njegova mama je bila tedaj noseča s sedmim otrokom) in poudaril, da hočejo totalitarni režimi uničiti človekovega duha. Poudaril je vlogo pokojnega papeža Janeza Pavla II.,  ob katerem so Poljaki spet postali ljudje, upali so čutiti drug drugega. To je bilo dovolj, da so si povrnili upanje in zaupanje ter stopili na pot demokracije. Prepričan je, da nas zgodovina uči, da se brez vrednot hitro znajdemo v totalitarizmu.

Heidi Hautala s Finske, predsednica Pododbora za človekove pravice je povedala, kako na Finskem izobražujejo mlade in jih seznanjajo s tem, da so nekateri njihovi vrstniki živeli v totalitarnih režimih. Poudarila je, da mora biti zgodovina prostor odprtega dialoga med različnimi skupinami, vizijami. Pri tem je v pomoč tudi politika, ki mora sprejeti, da ni "levih ali desnih človekovih pravic." So le človekove pravice, ki predstavljajo jedro demokracije. Opozorila je na moč različnih interpretacij in pomembnost iskanja pravega gledanja na preteklost. Ob koncu je zavrnila srbsko zapiranje arhivov Udbe in kolege evropske poslance pozvala k reagiranju.

Heidi Hautala s Finske, predsednica Pododbora za človekove pravice.

Razpravljavci v drugem panelu, ki ga je vodila Sandra Kalniete,  so spregovorili o odkrivanju totalitarne preteklosti na primerih dobrih praks. V uvodu je predstavnik Evropske komisije Aristotelis Gavriliadis predstavil poročilo Evropske komisije o zločinih totalitarnih režimov in poudaril, da se bomo težko razumeli med seboj, če ne bomo poznali trpljenja drug drugega. Negovanje zgodovinskega spomina je nenehno delo. O poročilu Evropske komisije bo v jeseni 2011 v času poljskega predsedovanja organizirana posebna javna tribuna v Evropskem parlamentu.

Na pomanjkanje skupnega evropskega spomina je opozorila tudi Sandre Kalniete. V zadnjih letih je vsak narod raziskoval svojo zgodovino, ne poznamo pa skupnih točk in razlik med nami. Opozorila je na skupne akcije, ki jih moramo prevzeti v prihodnosti. Po 2. svetovni vojni so bile države vzhodne in centralne Evrope izolirane od prava in vrednot, ki so veljale v ostalem delu Evrope. V akciji za spravo je treba prepoznati vse zgodovinske aspekte moderne Evrope, oblikovati skupno obsodbo nacizma in komunizma, jasno definirati zločine komunizma in sprostiti arhive, ki vsebujejo dokumente o totalitarnih režimih. Na podlagi tega morajo vse članice Evropske zveze nediskriminirano obravnavati zločine vseh režimov, zbirati spominske zgodbe žrtev, priznati 23. avgust za dan spomina na žrtve vseh totalitarizmov, prepoznati zločince in jih postaviti pred sodišča. Evropski Svet, Evropska komisija in države članice EU morajo poskrbeti za pripravo nacionalnih poročil o zločinih totalitarizma, omogočiti izobraževanje o zločinih, spodbujati nacionalne raziskovalne inštitute in nevladne organizacije, ki raziskujejo totalitarizme, postaviti spomenik žrtvam v Bruslju, promovirati študije o totalitarizmih, zbirati spomine žrtev, oblikovati skupno evropsko raziskovalno institucijo in dajati spodbudo izobraževalnim in kulturnim iniciativam.

 Dr. Anja Becker, vodja Urada za spominska obeležja iz Nemčije, je na podlagi opravljenih anket predstavila stanje v Nemčiji, kjer mladi ne vedo veliko o komunistični izkušnji ne v svoji, ne v drugih evropskih državah. Vprašala se je, kako doseči mlade, katerih starši idealizirajo diktature. Razlog za to je v dejstvu, da so bili v tistem času mladi in so skozi ta očala gledali na življenje v smislu,  da jim ni ničesar manjkalo, vsi so hodili v službe, na dopust in niso bili lačni. Mladim je treba danes omogočiti kritični pogled na to obdobje.

V tem panelu je s prispevkom sodeloval še Vasil Kadrinov  iz Bolgarije (direktor Centra Hannah Arendt), ki je spregovoril o nepripravljenosti bolgarske politične elite za razčiščevanje preteklosti in dodal, da je njihov predsednik pripadnik nekdanje tajne službe, prav tako pa je veliko vodilnih bolgarskih politikov povezanih z bivšim sistemom. Povedal je, da so žrtve totalitarizma pri njih brez finančnih sredstev oziroma nimajo podpore, ko bi želele spregovoriti o svoji preteklosti. Iz učbenikov pa se ne da ugotoviti, da je v Bolgariji obstajalo kršenje človekovih pravic oziroma da se je v bolgarski preteklosti dogajalo kaj slabega. Mlade pa ne zanima samo, kaj piše v učbenikih, ampak kakšna je bila dejanska resničnost. Evropski komisiji je predlagal, da na podlagi Eurobarometra naredijo analizo, kaj mladi vedo o totalitarnih režimih. Na podlagi izsledkov in rezultatov naj pripravijo usmeritve za naprej. Ž

Panel je zaključila evroposlanka Ágnes Hankiss z Madžarske, ki je prav tako govorila o organiziranem kriminalu, ki ga na Madžarskem po osamosvojitvi vodijo pripadniki nekdanje tajne policije oziroma nekdanji KGB-jevci. Mreža organiziranega kriminala pa se preko različnih nevladnih institucij in "mreže starih tovarišev" širi tudi v evropske institucije, torej preko državnih meja. Hankisseva se je vprašala, če v okviru Evropske unije ne potrebujemo skupnega nadzora nad dejavnostmi, ki ogrožajo demokracijo.

Mag. Andreja Valič, direktorica SCNR, je na konferenci aktivno sodelovala z referatom.

Popoldanski del se je odvijal pod naslovom  KAKO UČITI O TOTALITARNI PRETEKLOSTI IN KAKO PRIPRAVITI MLADE LJUDI ZA DEMOKRATIČNO PRIHODNOST? Tretji panel je govoril o zgodovinskih učnih načrtih, učbenikih, različnih pristopih in kako z njimi doseči mlade generacije. Vodil ga je evroposlanec iz Madžarske dr. Győrgy Schöpflin. Povedal je, da tako levi kot desni totalitarizem temeljita na prepričanju, da so ideologije nad človekom in da imajo nosilci totalitarizma pravico, da svojo oblast izvajajo do skrajnosti, če je potrebno tudi z nasiljem.

  Mag. Andreja Valič med predstavitvijo referata.

Za njim je spregovorila direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič, ki je govorila tudi kot učiteljica zgodovine in predsednica šolske sekcije Zveze zgodovinskih društev Slovenije. Predstavila je svoje večletno delo v razredu, kjer dijake spodbuja k zbiranju družinskih zgodb in jim na tak način približa metodo ustne zgodovine. Predstavila je več konkretnih primerov, kot pomoč učiteljem pri poučevanju zgodovine. Poudarila je pomen razvijanja zgodovinske zavesti pri utrjevanju demokracije. Opozorila je na razmere v Sloveniji, kjer je na podlagi številnih konkretnih dejanj (poimenovanje Titove ulice, kovanec za dva evra s podobo Franca Rozmana - Staneta, zapiranje arhivov tajne politične policije Udbe…) razvidno, da se v zadnjih dveh letih dogaja reafirmacija totalitarnih simbolov, ki slovenski narod razdružujejo in ga vračajo nazaj v preteklost. Demokracija ni dana enkrat za vselej, prihodnost demokracije pa je odvisna od preteklosti, ki deluje v sedanjem času. Ključna težava demokracije je pomanjkanje zgodovinske zavesti. Valičeva je spomnila na britansko raziskavo iz leta 2009, v kateri je presenetljivo veliko šolarjev Adolfa Hitlerja označilo za nogometnega trenerja. Pouk zgodovine igra še posebej pomembno vlogo pri razvoju zgodovinske zavesti in pridobivanju vrednot. Skupna evropska preteklost naj bo osvetljena skozi prizmo vrednot, na katerih temelji evropsko združevanje: človekove pravice, svoboda, demokracija, enakost, solidarnost, spoštovanje drugačnih, multikulturalizem itd. Valičeva je v pomoč pri poučevanju o totalitarizmih predlagala različne učne pripomočke: zgodovinski učbenik, priročnike, delovne zvezke, dvd-je, internetno stran itd. Primeri dobre prakse že obstajajo: nemško-francoski učbenik, baltski učbenik, projekt Človekove pravice in pouk zgodovine, projekt Historiana.eu, projekt Crossroads of European histories, projekt History that Connets etc. Celoten referat si lahko preberete s klikom na povezavo.

Mag. Jim Kosem in dr. Rolf Wiesemes iz Velike Britanije (levo) sta predstavila projekt Spomenik.

V tem panelu je bil predstavljen projekt Spomenik, ki poteka na Univerzi v Nottinghamu v Veliki Britaniji in ga vodita mag. Jim Kosem in dr. Rolf Wiesemes. Nanaša se na prikaz med in povojne slovenske zgodovine skozi uporabo sodobnih digitalnih medijev (uporaba spletne strani preko računalnika, mobilnega telefona…) Projekt skuša predvsem mlajši generaciji omogočiti, da preko osebnih zgodb žrtev, ki jim uporabnik sledi preko mobilnega telefona, spremlja dogajanje v določenem kraju, na grobišču, morišču. Uporabnik lahko zgodbi doda tudi svoj pogled, občutja. V tem mednarodnem projektu sodeluje tudi Študijski center za narodno spravo, NUK iz Ljubljane in nekatere slovenske šole.

Dr. Daniel Herman direktor praškega Inštituta za raziskovanje totalitarnih režimov je povedal, da je dobil prve informacije o sovjetskem boljševizmu v svoji družini, od stare mame. Učenje v šoli se je popolnoma razlikovalo od njenega pripovedovanja. Nova generacija nima neposredne izkušnje s totalitarizmom, mora pa poznati dejstva, ki so se dogajala v preteklosti. Le na tej podlagi bo lahko gradila demokracijo in si prizadevala, da se noben totalitarizem v prihodnosti ne bo več pojavil.

Dr. Raluca Grosescu iz Inštituta za preiskovanje komunističnih zločinov v Romuniji je preko izvedene ankete predstavila, kakšno je znanje mladih Romunov o totalitarizmih in na podlagi rezultatov ugotovila, da mladina ve zelo malo o totalitarni preteklosti. Kar 44% anketirancev je odgovorilo, da je ideja komunizma dobra. Naštela je nekaj projektov (poletne šole, učbeniki, izobraževanja za učitelje) s katerimi skušajo mladim približati polpreteklo dogajanje v njihovi državi.

Pogovor udeležencev javne tribune med odmorom.

Dr. Hubertus Knabe direktor zavoda Berlin-Hohenschönhausen Memorial, muzeja in spomenika nekdanjega Stasijevega zapora v Berlinu je v svojem nagovoru poudaril, da mladi pri njih veliko vedo o nacizmu, malo pa o komunizmu. Prizadevajo si, da bi jim pokazali glavne razlike med diktaturo in demokracijo. Mladi namreč nimajo osebne izkušnje s totalitarizmom. Lahko jim približamo to temno plat zgodovine tudi s pričevalci, žrtvami, ki še živijo. Njihove pripovedi so velik zaklad. Glede izobraževanja pa je dodal, da so večkrat bolj problematični učitelji kot učenci, zato je potrebno učitelje stalno izobraževati oziroma njihovo vedenje nadgrajevati. Predstavil je projekt Mobile Learning Centre, v katerem z avtobusom, spremenjenim v muzej, potujejo po Nemčiji in izobražujejo.

Radvilé Morūknaitė-Mikulėnienė iz Litve je predstavila projekt, s katerim skušajo mladim približati polpreteklo zgodovino. Ob aneksiji Litve s strani Sovjetske zveze 1940 je bilo veliko Litvancev izgnanih v delovna taborišča v Sibirijo. Tam jih je mnogo umrlo in so tam tudi pokopani. Pred leti so začeli s projektom, v katerem se mladi vsako leto  s posebnim avtobusom odpravijo v Sibirijo in tam urejajo grobove taboriščnikov. Potovanje potem predstavljajo po šolah.

Evroposlanec dr. Győrgy Schöpflin je razmišljal o naravi totalitarnih režimov, ki so režimi moderne dobe, saj za svoj obstoj potrebujejo moderno tehnologijo (orožje za množično ubijanje, mediji itd.). Totalna moč je privlačila intelektualce. Dediščina komunizma sta strah in travmatiziran spomin. Postkomunistična družba je slabo pripravljena za življenje v demokraciji. Zahodu je potrebno poslati sporočilo: Da, to je naša skupna preteklost!

  Evropski poslanec dr. Milan Zver je vodil četrti panel.

Javna tribuna se je zaključila s panelom, ki je bil namenjen razpravi o izobraževanju o totalitarizmih za demokratično državljanstvo. Vodja panela dr. Milan Zver je izpostavil vlogo šolstva, znanosti, politike in medijev pri izobraževanju za demokracijo in poudaril, da je potrebno s procesom sprave nadaljevati. Poudaril je, da ne moremo razumeti sedanjosti, niti napovedati prihodnosti, če ignoriramo preteklost. Tisti, ki pozabljajo temno stran preteklosti, so obsojeni, da jo bodo zopet ponovili. Vzgoja za demokracijo je potrebna predvsem zato, da se totalitarni režimi ne bi več ponovili, saj ti uspevajo prav tam, kjer je prisotna nizka politična kultura.

S prispevkom je nadaljevala direktorica Euroclia - evropskega združenja učiteljev zgodovine Joke Van Der Leeuw Roord iz Nizozemske. Povedala je, da pomaga poučevanje zgodovine študentom razumeti svet v katerem živijo in jim daje dediščino, ki jo bodo odnesli s seboj. Pri izdajanju publikacij iz obdobja polpretekle zgodovine je največje povpraševanje za čas komunizma, tega namreč primanjkuje. Potrebno je razumeti totalitarni sistem - kako se je zgodil, kaj je do njega pripeljalo, kakšne so bile njegove posledice, kako je sistem vplival na vrednote ljudi…

Tatiana Milko iz Sveta Evrope je poudarila, da zgodovina ne sme biti drugorazredni predmet in da je potrebno zbirati izkušnje z nacionalnih nivojev za potrebe poučevanja. Veliko moramo vlagati v izobraževanje, ker se le to dotika različnih nivojev. Pri tem pa je pomembnejša vloga učiteljev, kot pa učbenikov. Ko učbenikov namreč v določenem času ni bilo, so se morali učitelji znajti po svoje, zato potrebujejo stalna izobraževanja. Hkrati nam mora biti jasno, da vrednosti sistem ne more biti spremenjen v nekaj dneh, ampak potrebuje daljši čas. Totalitarni vzorci razmišljanja se po njenem mnenju presežejo z izobraževanjem, zato je žalostno, da izobraževanja v zadnjih dveh letih ni med prioritetami Evropske komisije.

Vytautas Landsbergis - oče litovske neodvisnosti.

Anders Hjemdahl iz Švedske, ustanovitelj Inštituta za proučevanje zločinov komunizma,  se je vprašal ali lahko ene žrtve poimenujemo in pokopljemo, drugih pa ne. Katere torej lahko pozabimo? Predstavil je anketo, v kateri so raziskovali, kakšno je vedenje o komunizmu med mladimi Švedi. 

Pavel Tchytl iz Evropske komisije je predstavil projekt Evropa za državljane, v okviru katerega potekajo razpisi, na katere se lahko prijavo nacionalne institucije. Novo razpisno obdobje je določeno med letoma 2014 in 2020. K sodelovanju bodo povabili številne institucije in organizacije iz držav članic EU, ki si bodo na tak način tudi izmenjale mnenja in poglede.

Bence Rėtvári, državni sekretar iz madžarskega ministrstva za javno upravo in pravosodje, je poudaril, da se totalitarna zgodovina ne sme ponoviti. Poročilo o javni tribuni naj bi madžarska vlada vključila v poročilo o svojem predsedovanju EU, ki ga bo predstavila na vrhu EU v juniju 2011.

Panel je zaključil Mirosław Sielatycki  iz poljskega ministrstva za nacionalno izobraževanje, ki je predstavil poljske izkušnje s totalitarizmom in ugotovil, da so v spominjanju Poljakov razlike med nacizmom in komunizmom. O bližnji preteklosti je potrebno učiti ne le mlade, ampak tudi starejše, družine, širšo skupnost. Šolski sistem mora vzgajati in izobraževati državljane za demokratično skupnost. Učenje zgodovine pa naj poteka skozi dialog. Predstavil je pobude poljskega Ministrstva za izobraževanje, ki spodbuja in podpira izpeljave različnih seminarjev, delavnic, podpira samostojne šolske projekte in skuša s tem mladim omogočiti čim širše seznanjanje s preteklostjo. Posebej je izpostavil projekt Blank Spots - Black Spots: Difficult Issues in Polish-Russian Relations 1908 - 2008, opozoril pa je tudi na skupni poljsko-nemški zgodovinski učbenik, ki naj bi predvidoma izšel v naslednjem letu.

Po vsakem panelu je potekala razprava, v katero so se vključevali prisotni na javni tribuni in dodali še veliko zanimivih pogledov, predlogov in razmišljanj. Ideja udeležencev je bila tudi izdaja publikacije s prispevki vseh sodelujočih. V imenu udeležencev javne tribune je Lászlo Tőkés pozval vlade evropskih držav, med drugim tudi slovensko, naj ne zapirajo arhivov, saj je to v nasprotju z Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu. Skupna ugotovitev javne tribune je bila, da mladi o totalitarni preteklosti vedo mnogo premalo in da jim je treba na različne načine omogočiti, da pridejo do čim kompleksnejših informacij. Le tako bodo lahko gradili varno, mirno in demokratično Evropo, ki bo temeljila na spoštovanju človekovih pravic in pravne države .