Kako sta Španija in Slovenija stopili na pot demokracije

Ljubljana (17.5.2010) - V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je dopoldne v organizaciji MNZS in španske ambasade v Sloveniji potekala okrogla miza z naslovom "Slovenija in Španija na poti k demokraciji in Evropski uniji", na katerem so vidike demokratizacije Slovenije in Španije predstavili predsednik DZ RS Pavel Gantar, evropski poslanec Lojze Peterle, španski evropski poslanec Joze Maria Gil Robles Gil-Delgado in Josep Borrel Fontelles.

spanija1 Gosti med predavanjem...

Slovenija in Španija sta v preteklosti izpeljali prehod v demokratični režim in sta danes članici EU. V obeh državah je prehod potekal na miren način, kljub temu pa med potema obstajajo tudi razlike, so danes v Ljubljani ugotovili udeleženci okrogle mize Slovenija in Španija: Pot k demokratizaciji in EU.

spanija4 Pozdrav španske veleposlanice v RS.

Predsednik DZ Pavel Gantar je poudaril vlogo, ki jo je v procesu demokratizacije Slovenije odigrala civilna družba. Civilno družbena gibanja sredi 80. let prejšnjega stoletja po njegovih besedah niso neposredno ciljala na politične spremembe, so pa ustvarila paralelno družbo, kar je kasneje pripomoglo k mehkemu prehodu v demokracijo. "Mnenja o tem, ali je bil mehak prehod za kasnejši razvoj Slovenije koristen, so različna, sam pa menim, da je bil," je še dejal Gantar, ki je bil pred osamosvojitvijo Slovenije sam dejaven v različnih civilno družbenih gibanjih.

spanija2 Okrogle mize se je na povabilo španskega veleposlaništva  v RS udeležila tudi direktorica SCNR, mag. Andreja Valič.  

V Španiji pa civilna družba pri prehodu iz totalitarizma ni odigrala tako pomembne vloge, saj je bila v času konca Francovega režima sredi 70. let prejšnjega stoletja še precej nerazvita, je povedal nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, španski socialist Josep Borrell. Pojasnil je, da je bilo v primeru Španije ključno to, da so bili ljudje, ki so tedaj zasedali ključna mesta v političnih strankah, sposobni sodelovati in se dogovarjati. Borrell je povedal, da je bilo sprva precej dvomov v to, ali bo Španiji uspelo stopiti na demokratično pot in tudi obstati kot enotna država. Slednje ji je uspelo, ker so regije dobile precejšnjo avtonomijo, obenem pa si po smrti diktatorja Franca nihče ni želel ponovitve krvave državljanske vojne. Prehod v demokracijo pa bi bil veliko težji brez EU, je poudaril Borrell in dodal, da ne gre le za finančna sredstva, ampak tudi za to, da so si Španci, s tem ko so se vrnili v Evropo, pridobili samozaupanje.

spanija3 In še nekateri sodelavci SCNR.

Prav tako nekdanji predsednik Evropskega parlamenta, sicer pa krščanski demokrat Jose Maria Gil-Robles pa je povedal, da je Francov režim temeljil na diktatorjevi osebnosti in za seboj ni imel kakšne posebne ideologije. Zato je po Francovi smrti prevladala želja po evoluciji in ne po revoluciji, k čemur je pomembno prispevalo tudi dogajanje v sosednji Portugalski ob koncu Salazarjeve diktature leto pred smrtjo Francisca Franca. Predsednik prve vlade v samostojni Sloveniji Lojze Peterle je opozoril, da je Slovenija hkrati šla skozi dva procesa, demokratizacijo in boj za neodvisnost, poleg tega pa je morala opraviti prehod iz dogovorne ekonomije v tržno gospodarstvo. Peterle je kot pomembno izpostavil dejstvo, da so prve demokratične volitve potekale v mirnem ozračju, pa tudi sodelovanje s tedanjim predsednikom predsedstva Milanom Kučanom - bil je med poslušalci okrogle mize - v ključnih trenutkih. Sicer pa tranzicija v Sloveniji po Peterletovih besedah še vedno ni končana, prav tako Slovenci še niso opravili s svojo preteklostjo.

S slednjo pa očitno ni dokončno opravila niti Španija, saj so, kot je povedal Josep Borrell, šele 35 let po diktatorjevi smrti začeli odkrivati grobove žrtev državljanske vojne. Okrogla miza, ki je potekala v Muzeju novejše zgodovine, je bila eden od dogodkov, ki jih v času polletnega predsedovanja Španije EU organizira špansko veleposlaništvo v Ljubljani.

Vse objave