Članek v Frankfurter Allgemeine Zeitungu o povojnih pobojih v okolici Brežic z naslovom "Meter in pol globoka plast skeletov"

Ljubljana (15.11.2010) Nemški časopis Frankfurter Allgeimeine Zeitung je v četrtek 11. novembra objavil članek svojega dopisnika  za vzhodno Evropo Karl-Petera Scwarza, v katerem je poročal o najnovejših odkritjih posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev v okolici Brežic, omenil pa je tudi spominsko mašo, ki je bila ob somaševanju slovenskih in angleških duhovnikov 29. oktobra izvedena v angleškem Great Missendenu.

Množična grobišča v Brežicah

Po navedbah avtorja naj bi v vaseh v okolici Brežic bilo zakopanih tisoče ljudi, vendar so se v totalitarni državi o tem ni smelo govoriti. O krvi, ki je prodrla iz navzgor in je zemljo na njihovih poljih obarvala rdeče, pa je neka kmetica v okolici napisala celo pesem.

Avtor nato oriše povojne poboje, v katerih so takoj po vojni pobili okoli 100.000 ljudi, 14.000 med njimi je bilo Slovencev, okoli 20.000 pa nemških vojakov in pripadnikov nemške manjšine, več 10.000 žrtev je bilo Hrvatov, pa tudi Srbov, Črnogorcev, Italijanov in Madžarov. Vladna komisija za ugotavljanje povojnih zamolčanih grobišč je doslej našla že okoli 600 množičnih grobov.

Marko Štrovs iz vladne komisije za urejanje grobišč je povedal, da so lokacijo pobojev pri Brežicah prvič natančneje poskušali ugotoviti že pred 2 letoma, uspelo pa jim je to šele pred dvema tednoma. Našli so skelete, žice, dele zobovja in nekaj vojaških škornjev. Sedaj bodo skelete preučili sodni medicinci, če se bo državno tožilstvo odločilo za preiskavo.

Množični grob je velik. Štrovs in njegova ekipa je našla okoli poldrugega metra visok sloj lobanj in kosti, ki napolnjujejo 186 metrov dolg in 4 metre širok jarek. Tako v Teznem pri Mariboru, so za grob uporabili nemški protitankovski jarek. Jože Dežman domneva, da naj bi bilo tu okoli dva do tri tisoč skeletov, 15 km zahodno, sredi idiličnega porečja Krke, pa se nahajajo že nadaljnji množični grobovi. Kdo naj bi bili postreljeni v tem množičnem grobišču je težko reči, ker ni najti nobenih delov oblačil, kar pomeni, da so se morali pred usmrtitvijo sleči, nato pa so jih zvezali s telefonskimi žicami ter ustrelili in pometali v jarke. Tudi z drugimi identifikacijskimi dokumenti vladna komisija ne razpolaga. Mnogo skeletov izvira od starejših ljudi, mogoče od nemških prebivalcev Brežic, domneva Dežman. Verjetno so tu pokopani tudi nemški vojaki, saj se je npr. 22. maja 1945 v okolici Brežic nahajalo 2.000 pripadnikov 7. SS divizije "Prinz Eugen". To so v 90% sestavljali folksdojčerji, ki so izvirali iz srbskega Banata, pa tudi iz Hrvaške, Romunije in Madžarske in so v bojih s partizani zagrešili na Balkanu podobne zločine.

Schwarz poroča tudi o tem, da se je delo komisije in tudi zgodovinarjev, ki se ukvarjajo s komunističnimi zločini od leta 2008, ko je prišla na oblast levica, otežilo. Kulturno ministrstvo se je po Dežmanovih besedah močno upiralo načrtu, da bi 200 največjih množičnih grobišč označili s križem in spominsko tablo.

Rehabilitacija komunizma v Sloveniji

Odkar je odšla desno-sredinska vlada Janeza Janše in z nastopom funkcije predsednika republike s strani Danila Türka, se slovenski komunizem ideološko rehabilitira. Türk je odlikoval zadnjega šefa komunistične tajne službe z državnim odlikovanjem za zasluge, levo usmerjena mestna oblast v Ljubljani je poimenovala neko cesto po Josipu Brozu Titu. Odkritja množičnih grobov v Teznem, v rudniških rovih v Hudi Jami in sedaj v Brežicah, pa niso čisto nič spremenili podobe oz. obraze postkumunistične levice, ki počiva na partizanskem mitu. "Manjka politična volja, da bi se ukvarjali s tem poglavjem slovenske zgodovine", je prepričan Dežman.

Kako se Britanci soočajo z lastno krivdo pri povojnih pobojih na Slovenskem?

Težko se s tem soočajo tudi v Veliki Britaniji. V srednjeangleškem Great Missidenu so ljubljanski nadškof, katoliški škof iz Buckinghama in anglikanski škof iz Buckinghama opravili ekumensko bogoslužje za 12.000 Slovencev, ki so jih Britanci na Koroškem izročili jugoslovanskim partizanom, čeprav so vedeli,kakšna usoda jih čaka. Do sedaj še nobena britanska vlada ni pokazala pripravljenosti za obsodbo tega zločina. Nekdanji biritanski diplomat Charels Crawford primerja to britansko ravnanje z odnosom britanske vlade do Rusije v zvezi s Katynom, Moskva je dolgo časa zanikala ta zločin ali ga skušala zmanjšati. Prav tako, po Crawfordovem mnenju, britanska vlada ni poslala na mašo nobenega predstavnika. Zato je še toliko bolj vredna skupna iniciativa katoliških in anglikanskih škofov. Debata o izročitvi slovenskih ujetnikov partizanom se je odprla v Veliki Britaniji pred petimi leti, ko sta John Corselis in Marcus Ferrar izdala knjigo o tem.

Originalni članek: klik na povezavo.

Vse objave