"Le vkup, le vkup uboga gmajna" - Preganjanje kmetov v Sloveniji (1945–1955)

Ljubljana (8.12.2009) - Muzej novejše zgodovine Slovenije je v sodelovanju s Študijskim centrom za narodno spravo pripravil razstavo o preganjanju kmetov v Sloveniji v letih 1945-1955, s čimer se je dotaknil zelo obširne tematike prikaza stanja na slovenskem podeželju in med kmečkim prebivalstvom v času med, predvsem pa po drugi svetovni vojni.

Video: Soavtorica razstave Marta Kavčič Keršič predstavlja razstavo.

razstava kmetje2 Utrinek z razstave: kronološki pregled je pripravila dr. Mateja Čoh (SCNR).

Izredne človeške izgube, izgube premoženja, prekinitev gospodarskega razvoja in napredka je pustilo posledice, ki so marsikje spremenile sliko podeželja. Ta se je kazala na mikro nivoju, ko je posamezna družina ali rod povsem izginil ali si ni več opomogel, nekatere družine pa so se kljub hudemu preganjanju, diskriminaciji in izkoriščanju ohranile in obdržale. Zanimiv bi bil podatek, koliko vasi se je po vojni izpraznilo, koliko jih je izginilo iz zemljevida Slovenije in kolikšno vlogo gre ob tem pripisati med in povojnemu dogajanju na teh območjih.

razstava kmetje5 Na razstavi je prikazana tudi zgodba Petra Kovačiča Peršina.

Številni povojni revolucionarni zakoni so imeli namen uničiti in nadzorovati kmeta na sistematični način. Kronologija zakonov se začne že z aprilom 1945, ko je predsedstvo Avnoja sprejelo zakon o pobijanju nedovoljene špekulacija. Sledili so mu obvezni odkupi in oddaja pridelkov, racionirana preskrba, zakon o dejanjih zoper ljudstvo, agrarna reforma, postavitev zadrug, ki so predstavljale oporo oblasti pri izvajanju kmetijske politike, izgoni prebivalstva, proces deagrarizacije in pa t.i. kulaški procesi v letih 1949 -1951. Ti so prizadeli predvsem velike kmete, ki so bili na procesih obsojeni na zaporne kazni, največkrat pa tudi na zaplembo premoženja.  Kmetje so se tem pritiskom upirali na različne načine, od izmikanja obveznostim do organiziranega upora ilegalnih skupin v letih 1945-1949.

razstava kmetje3 Soavtorica Marta Kavčič Keršič s pričevalcema Adolfom Malovrhom (desno) in Matijem Kavčičem (levo).

Posamezne družinske zgodbe, prikazane v pisni, fotografski in video predstavitvi, nam nazorno prikazujejo boj za obstanek posameznih družin. Med njimi srečamo Brodarjeve, Pučnikove, Mehletove, Malovrhove, Kovačičeve in Offnerjeve.

razstava kmetje1 Soavtorici razstave dr. Mateja Čoh in Marta Kavčič Keršič iz SCNR.

Pri projektu sta sodelovali dve sodelavki Študijskega centra za narodno spravo. Kronološki prikaz sprejemanja zakonov in ukrepov proti kmetom ter strukturo oblasti v času po 2. svetovni vojni je pripravila dr. Mateja Čoh, Marta Keršič pa je prikazala usodo Adolfa Malovrha in njegove družine ter sodelovala pri pripravi dokumentarnega filma o preganjanju kmetov in zatiranju slovenskega podeželja.

razstava kmetje4 Odprtja razstave se je udeležila tudi direktorica SCNR, mag. Andreja Valič. Razstava bo na ogled v Muzeju novejše zgodovine do 31. maja 2010.Vse objave