Mednarodna konferenca z naslovom Gradivo komunističnih tajnih policij in proučevanje preteklosti ("Einsicht durch Einsicht? Die Akten der kommunistischen Geheimpolizeien und die Aufarbeitung der Vergangenheit")

Ljubljana (21. 9. 2011) - Direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič se je skupaj s sodelavci 14. in 15. septembra 2011 v Berlinu udeležila mednarodne konference z naslovom Gradivo komunističnih tajnih policij in proučevanje preteklosti ("Einsicht durch Einsicht? Die Akten der kommunistischen Geheimpolizeien und die Aufarbeitung der Vergangenheit"). Konferenca je potekala na sedežu Predstavništva Evropske komisije. Organizirali so jo Nemško združenje za vzhodnoevropske študije (Deutsche Gesellschaft für Osteuropakunde e.V.), Urad zveznega pooblaščenca za gradivo nekdanje službe državne varnosti NDR (Die Bundesbeauftragte für die Unterlagen des Staatssicherheitsdienstes der ehemaligen DDR) in Združenje Jugovzhodna Evropa (Südosteuropa-Gesellschaft). Mag. Andreja Valič je na konferenci predstavila prispevek o problematiki dostopa do arhivov nekdanje jugoslovanske tajne politične policije (povezava na referat).

Konferenca je potekala dva dni.

Arhivi nekdanjih tajnih političnih organizacij v vzhodnoevropskih državah predstavljajo obsežne dokaze o delovanju sistema nadzora in preganjanja njihovih državljanov. Po dvajsetih letih od padca komunističnega sistema je vprašanje ohranjenosti arhivov in dostopa do gradiva še vedno zelo občutljiva tema v državah naslednicah. Veliko ljudi želi informacije o krivicah, ki so se jim zgodile. Raziskovalci si prizadevajo za nova znanstvena spoznanja o delovanju komunističnega totalitarnega režima. Poleg tega dostop do arhivov tajnih političnih policij omogoča transparentno delovanje javnih institucij, saj lahko prikaže vpletenost visokih javnih uslužbencev v aparat tajnih policij. Namen konference je bil prikazati proces odpiranja in dostopnosti arhivov tajnih političnih policij.

Udeležence so uvodoma pozdravili vodja predstavništva Evropske komisije v Nemčiji Matthias Petschke, predsednica Nemškega združenja za vzhodnoevropske študije in nekdanja predsednica nemškega parlamenta Rita Süssmuth ter predstavnica sveta Združenja Jugovzhodna Evropa Anneli Ute Gabanyi.

Sodelvci SCNR in dr. Tamara Griesser Pečar.

Na konferenci so nastopili različni strokovnjaki iz več evropskih držav. V uvodnem referatu je zvezni pooblaščenec za gradivo nekdanje službe državne varnosti NDR Roland Jahn, ki ga je STASI prav tako nadzoroval, predstavil nemško izkušnjo z gradivom tajne policije. Poudaril je, da je treba tovrstne dokumente odpreti za javnost, saj je to pomembno tako za žrtve in njihove svojce, kot za raziskovalce in novinarje. Delo ustanove je ocenil kot zelo uspešno ter posebej poudaril pomen dela z mladimi in prizadevanje za ohranjanje stavb, kjer je nekoč deloval STASI.

Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič z direktorjem latvijskega Muzeja okupacije iz Rige Valtersom Nollendorfsom in direktorjem arhiva nekdanjega STASI-ja Hansem Altendorfom.

V prvem panelu so bolgarska novinarka Mariya Dermendzhieva, Valters Nollendorfs iz latvijskega Muzeja okupacije in Kristián Ungvary iz Inštituta za zgodovino madžarske revolucije 1956 razpravljali o problemu pomanjkanja arhivskega gradiva za proučevanje zgodovine tajnih političnih policij in njegovem vplivu na razvoj današnje družbe. Panel je vodil Bernd Florath, predstavnik Urada zveznega pooblaščenca za gradivo nekdanje službe državne varnosti NDR. V panelu z naslovom Pravo in pravica so sodelovali Krzysztof Persak s poljskega Inštituta za nacionalno spominjanje, Virgiliu-Leon Ţârău z romunskega Nacionalnega sveta za proučevanje arhivov Securitate in Yevgeniy Zakharov iz ukrajinske Skupine za zaščito človekovih pravic, vodila pa ga je predstavnica sveta Združenja Jugovzhodna Evropa Anneli Ute Gabanyi. Razpravljali so o zakonodaji s področja dostopa do arhivskega gradiva, o ohranjenosti tega gradiva, lustraciji in kazenskem pregonu storilcev ter izpostavili vprašanje odprtosti arhivskega gradiva v zvezi z varovanjem osebnih podatkov.

Tretji panel.

Razpravljalci v tretjem panelu so razmišljali o dostopnosti arhivskega gradiva glede na razmerje med centrom in periferijo. Igor Casu z moldavske Komisije za proučevanje totalitarnega komunističnega režima in Matthias Uhl iz moskovskega Nemškega zgodovinskega inštituta sta govorila o gradivu tajnih služb nekdanje Sovjetske zveze. Aleksandar Resanović, namestnik srbskega poverjenika za dostop do informacij javnega značaja in varstvo osebnih podatkov, in Andreja Valič iz slovenskega Študijskega centra za narodno spravo pa sta govorila o dostopnosti gradiva UDBE. Panel je vodila predstavnica Nemškega združenja za vzhodnoevropske študije Gabriele Freitag. Na zadnjem panelu so svoje osebne izkušnje s totalitarnimi sistemi predstavili José M. Faraldo, zgodovinar z oddelka za sodobno zgodovino Univerze v Madridu ter pisatelja Petros Markaris iz Aten in György Dalos iz Berlina. Pogovor je vodil novinar Alfred Eichhorn.

Mag. Andreja Valič med tretjim panelom.

Vsi nastopajoči na konferenci so se strinjali, da je arhive tajnih političnih policij treba odpreti tako za žrtve in njihove svojce, kot za raziskovalce in novinarje, kar pa ne more biti uresničeno brez sprejetja ustrezne zakonodaje. Treba si je tudi prizadevati, da se storilci kaznivih dejanj kaznujejo.

Vse objave