MEDNARODNI ZNASTVENI POSVET "REPRESIVNE METODE TOTALITARNIH REŽIMOV"

Ljubljana (14. 5. 2012) – Študijski center za narodno spravo je 9. in 10. maja 2012 v Kadetnici v Mariboru organiziral mednarodni znanstveni posvet z naslovom Represivne metode totalitarnih režimov. Na ta način je obeležil 9. maj kot spomin na dva pomembna dogodka: konec druge svetovne vojne v Evropi in začetek evropskega povezovanja – Dneva Evrope.

Udeleženci posveta...

Slovenija je edina evropska država, ki je preživela tri totalitarne režime – fašizem, nacizem in komunizem. Osnovna izhodišča za razmislek o represivnih metodah so bile različne oblike nasilja, ki so jih povzročili omenjeni trije totalitarni sistemi na Slovenskem v 20. stoletju ter posledice kršenja temeljnih človekovih pravic in svoboščin, ki jih varuje Splošna deklaracija o človekovih pravicah iz leta 1948.

Dr. Neela Winkelmann.

Sodelujoče so pozdravili mag. Tomaž Kancler, podžupan Mestne občine Maribor, dr. Neela Winkelmann, izvršna direktorica Platforme evropskega spomina in vesti, mag. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo in brigadir Martin Jugovec, namestnik poveljnika Poveljstva za doktrino, razvoj, izobraževanje in usposabljanje.

Mag. Andreja Valič Zver.

Mag. Valič Zverova je povedala, da je Evropa v prejšnjem stoletju doživela dve hudi kataklizmi, sprožila je prvo in drugo svetovno vojno, in da je zadnje, kar si želimo, ponovitev takšnih dogodkov. Poudarila je, da je ohranjanje in krepitev demokracije in demokratičnih vrednot nekaj, kar moramo početi iz dneva v dan. Izrazila je željo, da bi posvet odmeval med mladimi in da bi njegovi izsledki služili tako slovenskemu kot tudi evropskemu spravnemu procesu. Dr. Winkelmannova je med drugim  predstavila delovanje Platforme evropskega spomina in vesti, ki na evropski ravni povezuje 21 vladnih in nevladnih organizacij iz 13 držav. Ena od teh je tudi Študijski center za narodno spravo, ki od vsega začetka aktivno sodeluje pri vzpostavitvi Platforme. Do vzpostavitve je vodila dolga pot, na nacionalni ravni pa tega zaradi političnih, socialnih in drugih razlogov ni bilo mogoče narediti, je povedala dr. Winkelmannova. Poudarila je tudi pomen poučevanja mladih o zločinih totalitarnih sistemov ter napovedala priročnik za šole in potujočo razstavo Totalitarizmi v Evropi, ki bo prvič predstavila nekatera dejstva in združene številke žrtev totalitarnih režimov po Evropi.

Doc. dr. Tamara Griesser Pečar.

Dr. Tomaž Kladnik.

Na temne plati zgodovine je treba ohranjati spomin, kar je poudaril tudi Evropski parlament v Resoluciji o evropski zavesti in totalitarizmu iz leta 2009, saj brez resnice in spomina ne more biti sprave. Vsi totalitarni režimi so zagrešili zločine proti človeštvu ter množične kršitve človekovih pravic in svoboščin, ki jih nihče ne sme več ponoviti.

Dr. Edda Engelke.

Na posvetu so s prispevki sodelovali domači in tuji strokovnjaki z različnih področij: dr. Janko Prunk, dr. Florian Rulitz, dr. Edda Engelke, dr. Blaž Torkar, dr. Tomaž Kladnik, dr. Marjan Linasi, dr. Jernej Letnar Černič, dr. Damjan Hančič, mag. Renato Podbersič, Pavel Jamnik, dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Darko Ščavničar, mag. Andreja Valič Zver, dr. Mateja Čoh, Jože Dežman, Boštjan Kolarič in Jelka Piškurić.

Dr. Florian Rulitz in prevajalec Hanzi Filipič.

V prvem panelu, ki ga je vodila dr. Tamara Griesser Pečar, so se predstavili trije referenti. Dr. Janko Prunk (Fakulteta za družbene vede) je predstavil različnost idejnih izhodišč in podobnost njihovih vladnih praks ter učinkov vseh treh totalitarizmov, avstrijski zgodovinar dr. Florian Rulitz je predstavil tragedijo beguncev v Pliberku in Vetrinju v maju 1945, zgodovinarka dr. Edda Engelke iz Gradca pa je predstavila represivne metode na štajerskem delu nekdanje jugoslovansko-avstrijske državne meje v zgodnjih 50-tih letih.

Prof. dr. Janko Prunk.

Dr. Marjan Linasi.

Dr. Jernej Letnar Černič.

Vodja drugega panela je bil dr. Janko Prunk, v njem pa so referate predstavili dr. Blaž Torkar (Slovenska vojska)»Delovanje fašističnih represivnih organov na Primorskem in v Istri med obema vojnama«, dr. Tomaž Kladnik (Slovenska vojska) z naslovom »Politični komisarji v enotah slovenskih partizanov« in dr. Marjan Linasi (Koroški pokrajinski muzej) prispevek »Nacistično nasilje na avstrijskem Koroškem in primerjava s Slovenijo«.

Dr. Damjan Hančič.

Mag. Renato Podbersič.

Pavel Jamnik.

V tretjem panelu, ki ga je vodil dr. Marjan Linasi, so svoje referate predstavili:  dr. Damjan Hančič iz Študijskega centra o Gorenjski v primežu medvojnega revolucionarnega nasilja, mag. Renato Podbersič iz Študijskega centra je obravnaval goriške Jude med žrtvami fojb, kriminalist Pavel Jamnik pa je predstavil referat “Ne sme se zgoditi, da kdor koli likvidira brez naše odobritve”.

Dr. Mateja Čoh.

Jože Dežman.

V četrtem panelu, ki ga je vodila dr. Mateja Čoh, je zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar predstavila referat o Katoliški Cerkvi v komunistični Sloveniji kot „Sovražniku številka ena“, dr. Darko Ščavničar (Slovenska vojska) je pojasnil odvzem cerkvenega premoženja z agrarno reformo po letu 1945 na primeru župnij Dobrovnik, Lendava in Bogojina, direktorica Študijskega centra mag. Andreja Valič Zver je predstavila pregon dr. Jožeta Pučnika kot svarilo drugim.

Boštjan Kolarič.

Jelka Piškurić.

V petem panelu, ki ga je vodil dr. Damjan Hančič, je dr. Mateja Čoh iz Študijskega centra predstavila kulaške procese po drugi svetovni vojni v Sloveniji, pravnik dr. Jernej Letnar Černič (Evropska pravna fakulteta) je podal zanimivo primerjavo med slovensko in špansko tranzicijsko izkušnjo, v. d. direktorja Arhiva Republike Slovenije Jože Dežman je predstavil represivne mandate v titoizmu, pravnik Boštjan Kolarič iz Študijskega centra pa preganjanje storilcev hudodelstev zoper človečnost po koncu 2. svetovne vojne na slovenskem ozemlju. Ob koncu je Jelka Piškurić iz Študijskega centra nastopila z referatom »Spomini življenja«, ki govori o različnih povojnih migracijskih izkušnjah clevelandskih Slovencev.

Vse objave