Minuta molka za ženske

Ljubljana (8.3.2017) - V sredo smo na SCNR z minuto molka počastili spomin na milijone žensk, ki so jim bile kršene temeljne človekove pravice v času komunizma.

8. marca, ob mednarodnem dnevu žena, smo se na SCNR z minuto molka spomnili vseh žensk, ki so bile žrtve komunističnih diktatutr. Platforma evropskega spomina in vesti je pozvala k minuti molka ob 12h za milijone ženskih žrtev. Pozivu smo se odzvali v večjih evropskih mestih, v Pragi, Talinu, Rigi, Vilni, Varšavi, Berlinu, Dresdnu, Bratislavi, Ljubljani, Bukarešti, Tirani ter Kijevu.

  minuta-molka1

minuta-molka

Platforma evropskega spomina in vesti je v svoji izjavi za javnost zapisala: "

Mednarodni dan žena, ki ima svoje začetke v boju za delavske pravice žensk v Združenih državah Amerike iz začetka 20. stoletja, so si prisvojile komunistične diktature v Evropi in ga obeleževale z ideološkimi počitnicami ter praznovale na pompozni način. Ženske so običajno dobile rdeče rože, alkohol pa je tekel v potokih.

Platforma želi opozoriti na dejstvo, da je bil komunistični režim zelo krut do žensk. Iz političnih razlogov so bile ženske obsojene na režiranih procesih, umorjene brez sojenja, ubite pri poskusih prebegov čez železno zaveso, zaprte v ječah, koncentracijskih in delavnih taboriščih, kjer jih je mnogo izginilo brez sledov. Ženske so bile mučene, odvzeto jim je bilo dostojanstvo. Preganjane so bile še na druge številne načine. Ženske, ki so bile žrtve komunističnega preganjanja, se še danes težko soočajo in govorijo o travmatičnih izkušnjah.

Ob tej priložnosti smo se spomnili Elze Premšak.

elza-premsak

Elza Premšak se je rodila leta 1914. Bila je Celjanka, delavka, stara 33 let, ko jo je Divizijsko vojaško sodišče v Celju 22. maja 1947 obsodilo na smrt z ustrelitvijo.  In to samo zato,  ker je opozorila na resnico, na nehumano in zločinsko delo organov Ozne. Spregovorila je o pretepanju ujetnikov in izvajanju masovnih likvidacij Ozne pri Brežicah, Košnici, Laškem, Gornji Hudinji in Hudi jami. Elza Premšak si je upala javno spregovoriti o povojnih pobojih na Celjskem ter o tem obvestiti celo britansko vlado že leta 1947. To pogumno dejanje je plačala z življenjem. Premškova je bila sicer pomiloščena, njena smrtna kazen pa spremenjena v kazen odvzema prostosti s prisilnim delom, vendar je pomilostitev zanjo prišla prepozno. Smrtno kazen so medtem 25. maja 1947 že izvršili.

Vse objave