Na kranjskem pokopališču je svoj poslednji počitek našel dr. Ljubo Sirc

Ljubljana (2. 2. 2017) - V soboto, 28. januarja 2017 smo se poslovili od velikega Slovenca, domoljuba in demokrata, dr. Ljuba Sirca, ki je umrl 1. decembra 2016 v Glasgowu. Pri pripravi spominske slovesnosti je sodeloval tudi Študijski center za narodno spravo.

Študijski center za narodno spravo je skupaj z Inštitutom dr. Jožeta Pučnika, Slovensko demokratsko stranko, Zborom za republiko te Mestno občino Kranj pripravil spominsko slovesnost In Memoriam dr. Ljubo Sirc. pogreb_dr-ljubosirc_20170128_22

Na slovesnosti so spregovorili Boštjan Trilar, župan Mestne občine Kranj, dr. Andreja Valič Zver, direktorica Študijskega centra za narodno spravo, Susan Sirc, soproga dr. Ljuba Sirca, in Janez Janša, predsednik Slovenske demokratske stranke. 

pogreb_dr-ljubosirc_20170128_17 S slovensko pesmijo je spomin na dr. Ljuba Sirca počastil Gorenjski oktet.

 

V nadaljevanju objavljamo nagovor direktorice Študijskega centra za narodno spravo, dr. Andreje Valič Zver

 "K zadnjemu počitku smo pospremili človeka, ki mu je bila svoboda najvišja vrednota, velikega slovenskega domoljuba in demokrata, političnega disidenta, vrhunskega znanstvenika, pravnika in ekonomista, visokega nagrajenca britanske kraljice, častnega občana mestne občine Kranj, ljubljenega moža, očeta in dobrega prijatelja - dr. Ljuba Sirca. 

Življenje mu ni prizanašalo, saj je živel v sistemu, ki ni dovoljeval svobode misli in dejanj. Bil je  neizprosen do vseh, ki se niso uklonili pritiskom, usmerjenim proti človekovemu dostojanstvu. Kot pokončen in pogumen človek je dr. Sirc ostal zvest resnici, se zanjo boril in jo branil. S tem je tvegal največ kar človek ima, to je življenje. In Ljubu Sircu je totalitarna komunistična mašinerija namenila prav to, saj ga je na povojnem montiranem političnem sodnem procesu – t.i. Nagodetovem procesu - obsodila na smrt.  

A Ljubu, ki je bil rojen leta 1920 v Kranju, je usoda namenila drugačno pot: tako kot dr. Jože Pučnik je v naslednjih desetletjih prehodil tvegano pot enega najbolj znanih slovenskih političnih disidentov ter se z mogočno in neizbrisljivo sledjo vpisal med velikane slovenske polpretekle zgodovine. Usoda Sirca in Pučnika je v marsičem povezana: oba sta bila svobodomiselna, kritična do obstoječih razmer, ki jih je vzpostavljala komunistična oblast, oba sta se ji upirala in oba sta se bila pripravljena angažirati pri premagovanju ostankov totalitarnega režima konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja.

pogreb_dr-ljubosirc_20170128_15

Ljubo je bil aktiven že kot študent ljubljanske Pravne fakultete, ko je predsedoval kranjskemu Akademskemu študentskemu društvu in se priključil skupini levičarskih intelektualcev. Preko njih je navezal stike s Črtomirjem Nagodetom in se povezal s skupino Stara pravda.

Ljubov oče Franjo Sirc je bil podjeten lastnik tekstilne tovarne v Kranju, ki so jo Nemci po okupaciji zasegli in jo spremenili v tovarno letalskih delov. Tovarna je bila leta 1945 požgana. Družina Sirc, ki je ostala tudi brez drugega premoženja, je pred preganjanjem pobegnila v Ljubljano, ki je bila v italijanski zasedbeni coni.

Skupina Stara pravda, katere član je bil Ljubo, se je po okupaciji priključila Osvobodilni fronti (OF). Ko je Stara pravda protestirala proti prepovedi OF, da bi se odpor organiziral mimo nje, je bila iz OF izključena. Ljubu je uspelo pred kapitulacijo Italije leta 1943 pobegniti v Švico, od koder je želel poročati o dogajanju v Sloveniji in resničnih namenih komunistov, a ni naletel na kakršen koli odmev.

Glede na Churchillov zeleni znak za sodelovanje jugoslovanskih partizanov in vlade v Londonu, se je Ljubo priključil Peti prekomorski brigadi, s katero se je tudi vrnil v Jugoslavijo. Leta 1945 je v Ljubljani diplomiral iz mednarodnega prava. Po vojni se je kot prevajalec in tolmač zaposlil na tiskovnem uradu republiške vlade, vendar je že kmalu zašel v nemilost pri tedanjih komunističnih oblasteh, saj je skupaj s Črtomirjem Nagodetom in drugimi somišljeniki razmišljal o organizaciji nekomunistične opozicije. Povod za aretacijo so bili njegovi stiki z bivšimi člani londonske vlade, Britanci, Američani, Francozi in Čehi. Avgusta 1947 je bil na tako imenovanem Nagodetovem procesu kot domnevni britanski vohun obsojen na smrt skupaj s Črtomirjem Nagodetom in Borisom Furlanom, pozneje je bila kazen znižana na 20 let prisilnega dela. V zaporu je preživel sedem let in pol, od tega dve leti v samici. Med 15 obsojenci na Nagodetovem procesu je bil tudi Ljubov oče Franjo Sirc, ki je dobil 10 let zapora. Po 4 letih je hudo zbolel in umrl. Žrtev montiranih političnih procesov je bil tudi Ljubov stric Metod Pirc, ki je bil obsojen na 20 let zapora in izpuščen po 6 letih.

Leta 1954 je bil Ljubo sicer izpuščen iz zapora, a zanj v Jugoslaviji ni bilo ne dela in ne prihodnosti, obenem pa ga je tajna politična policija Udba (v podobi Mitje Ribičiča – Cirila) silila k sodelovanju. Zato je že leta 1955 preko Italije zbežal v Veliko Britanijo.

Tam se je zanj začelo drugo življenje.

Nastanil se je v Londonu, kjer je delal pri BBC. Leta 1960 je na univerzi v Fribourgu v Švici doktoriral iz ekonomije. V Veliki Britaniji si je ustvaril tudi družino. Ekonomijo je poučeval na Univerzi v Vzhodnem Pakistanu, od leta 1962 pa na Univerzi St. Andrews in od leta 1965 do upokojitve leta 1983 na univerzi v Glasgowu. Predaval je tudi v Italiji, Franciji, Nemčiji in na Univerzi Stanford v ZDA. Je avtor številnih knjig o mednarodni ekonomiji, izjemno pomemben pa je njegov prispevek h kritiki komunizma. S pomočjo svoje stroke - ekonomije – je kot eden redkih intelektualcev svetovnega formata napovedal propad komunističnega sistema. Ljubotu je bilo popolnoma jasno, da se ekonomska računica v komunizmu ne izide, zato so za funkcioniranje sistema nujna tuja posojila in če teh ni več, sledi propad…

Leta 1983 je Ljubo ustanovil in nato dolga leta vodil londonski inštitut za preučevanje komunističnih gospodarstev (CRCE ali Centre for Research into Communist Economies; od leta 1996 Centre for Research into Post-communist Economies). Za zasluge pri širjenju demokratičnih idej v Vzhodni Evropi mu je angleška kraljica leta 2001 osebno podelila visoko britansko odlikovanje CBE. Od petdesetih let prejšnjega stoletja je bil član Liberalne internacionale, svetovnega združenja liberalnih strank in Mont Pellerin Society.

Dr. Ljubo Sirc je bil v samostojni Sloveniji sodno rehabilitiran, t.i. Nagodetov proces pa ostaja v zgodovinskem spominu kot eden večjih madežev povojnega sodnega sistema. A zgodba še ni končana... Ljubu so namreč zadnja leta grenila neuspešna prizadevanja za vrnitev družinskega premoženja, ki je bilo zaplenjeno ob nemški zasedbi Kranja leta 1941. Kot hlapec Jernej je dolga leta iskal pravico na slovenskih sodiščih. Tudi Evropsko sodišče za človekove pravice je bilo neobčutljivo za kršenja človekovih pravic zaradi dolgotrajnosti postopka, kršenja enakosti pred zakonom itd. In tako je Ljubo še naprej doživljal ponižanja od vernih naslednikov tistih, ki so ga obsodili na smrt in uničili družino Sirc.

Pa vendar je Ljubo ostal neomajen optimist, sijajen intelektualec, ki se je po osamosvojitvi Slovenije vsako leto vračal v domovino in oral ledino po vojni uničenega slovenskega ekonomskega liberalizma.

Vsakoletni Sirčevi seminarji z vrhunsko mednarodno udeležbo so bili pravi balzam za svobodomislece, analitične refleksije in vrelci svežih idej.

Kljub razočaranju nad kvazi-liberalci, ki so ga izrabili v predsedniški tekmi leta 1992, je Ljubo ohranil živo zanimanje za slovensko politično prizorišče in svoje vrednote poistovetil z vrednotami Slovenske demokratske stranke, kamor je vstopil leta 2010.  

V posebno čast mi je, da sem bila skupaj s sodelavci Študijskega centra za narodno spravo deležna Ljubove prisrčne podpore in naklonjenosti ob njegovih obiskih naše instuticije, dogodkih, ki smo jih pripravili skupaj in poglobljenih razmislekih, ki nam jih je posredoval ob različnih priložnostih.

Njegova neomajna drža nas bo tudi v prihodnje opogumljala pri našem delu, za kar smo mu iskreno hvaležni.

Naj Ljubo mirno počiva v domači slovenski zemlji!"

Vse objave