Navodila avtorjem

Prispevki  objavljeni v Dilemah lahko razvijajo znanstvene  koncepte, predstavljajo teoretske ugotovitve ali pa so empirično-analitske-narave. Pričakuje se, da avtorji izkazujejo visoko stopnjo poznavanja problematike, da so znanstveno precizni, metodološko jasni, besedila pa berljiva, natančna in vsebinsko oziroma metodološko relevantna.  Prispevki morajo imeti jasen doprinos k razvoju znanstvenega področja, ki ga obravnavajo. Podvrženi so postopku recenzije ter niso honorirani.

Za prispevke veljajo splošni standardi etike znanstvenega objavljanja. Oddani prispevek ne sme biti že objavljen oz. biti v procesu objave pri drugi reviji. Vsi avtorji in soavtorji prispevkov so dolžni posredovati podatke o morebitnem konfliktu interesov, vključujoč osebna, finančna in druga razmerja z ljudmi in organizacijami, ki bi lahko vplivala na njihovo delo.

Avtorji naj prispevke pošljejo na naslov uredništva (Študijski center za narodno spravo, Tivolska 42, 1000 Ljubljana) oziroma jih oddajo po elektronski pošti na spletni naslov revije Dileme (dileme@scnr.si).


Struktura prispevkov

Prispevki naj obsegajo med 30.000 do 50.000 znakov s presledki. Vsak prispevek mora vsebovati naslednje elemente:

  • ime in priimek, akademski naziv, delovno mesto, ustanovo zaposlitve in e-naslov avtorja oz. avtorjev prispevka;
  • naslov prispevka;
  • ključne besede (do pet), ki naj odražajo vsebino prispevka;
  • izvleček (največ deset vrstic), ki mora biti razumljiv brez branja celotnega besedila članka;
  •  povzetek (največ 30 vrstic), ki mora predstaviti namen prispevka, glavne značilnosti obravnavanega problema ter najpomembnejše rezultate in sklepe;
  • uvodno poglavje, ki naj opredeli temo prispevka in predstavi raziskovalno vprašanje;
  • razpravo, kjer avtorji umestijo rezultate svojega dela v širši kontekst obravnavane problematike in izpostavijo doprinos prispevka;
  • zaključek, v katerem avtorji strnejo svoja dognanja;
  • abecedni seznam VIROV in LITERATURE, pri čemer naj avtorji najprej navedejo vire (ločeno: arhivski viri, objavljeni viri, časopisni viri in internetni viri), nato pa sekundarno literaturo (abecedno urejeno po priimkih avtorjev).


Jezik in oblika prispevkov

Primarni jezik revije Dileme je slovenski. Obenem pa publikacija enakovredno sprejema tudi prispevke v ostalih jezikih (angleščina, hrvaščina srbščina, itd.) in jih obravnava skladno z enakimi načeli kot prispevke v slovenskem jeziku. Za lektoriranje prispevkov in prevod povzetkov poskrbi uredništvo.

Pri oblikovanju prispevkov naj avtorji upoštevajo naslednja navodila:

  • Besedilo naj bo smiselno razčlenjeno, naslovi naj bodo v največ treh ravneh.
  • Iz besedila in sprotnih opomb naj bo jasno razvidno, ali gre za ugotovitve avtorja ali za sklicevanje na vire oziroma literaturo.
  • Besedilo naj bo pripravljeno v formatu DOC ali DOCX, pisava Times New Roman, velikost črk 12, razmik med vrsticami 1,5. Odstavki naj bodo brez vmesnih vrstic, prva vrstica zamaknjena. Naslovi podpoglavij morajo biti pisani z malimi tiskanimi črkami, okrepljeno.
  • Dobesedni navedki (citati) naj bodo v narekovajih in ležeče.
  • Citat, daljši od 5 vrstic, naj se loči od ostalega besedila z uporabo presledka pred in za besedilom. Navedba naj bo v narekovajih, pokončno. Pri besedilu uporabimo velikost črk 11 in levo zamikanje za 1 cm brez posebnega zamika za prvo vrstico.
  • Opombe morajo biti pisane kot sprotne opombe pod črto, velikost 10.
  • Če v isti opombi navajate več virov, posamezne vire ločite s podpičjem.
  • Opombe so bibliografske (navajanje virov in literature), biografske (biografski podatki o določeni osebi) in vsebinske (pojasnjevalne, ki bolj natančno pojasnijo določen dogodek, proces ipd.).
  • Ko osebo prvič omenimo v besedilu, je treba poleg imena in priimka navesti njen strokovni, znanstveni ali akademski naziv ter položaj oziroma funkcijo, ki jo je imela oseba v danem trenutku (lahko v opombi pod črto). Ob imenu in priimku navedemo tudi ilegalno ime ali psevdonim, če ga je oseba imela. V nadaljevanju besedila uporabljamo samo njen priimek. Če je bila bolj poznana pod ilegalnim imenom oziroma psevdonimom lahko smiselno uporabimo tudi to.
  • Za različne organizacije, stranke, vojaške enote ipd. v besedilu uporabljamo nazive, ki so jih le-te uporabljale.
  • Pravilo glede kratic je naslednje: Ko se prvič omeni nekaj, kar bo v nadaljevanju besedila okrajšano, se to izpiše s celim nazivom, v oklepaju pa se navede okrajšava, ki se nato uporablja v celotnem besedilu, tudi v opombah. Uporablja se splošno uveljavljene kratice. V glavnih naslovih se kratic praviloma ne uporablja, tudi v besedilu je treba paziti, da jih ni preveč.
  • Za vse monografije, tudi če je avtorjev več, se na koncu pripravi poleg seznama kratic še osebno kazalo ter seznam uporabljenih virov in literature.
  • Slikovno gradivo se oddaja ločeno. V besedilu naj avtor označi mesta, kjer naj bi bilo objavljeno slikovno gradivo, z navedbo zaporedne številke slike, opisa in vira (v oklepaju).


Opombe in bibliografija: primeri citiranja

Uporabljamo čikaški stil citiranja (Chicago style), angleška verzija podrobnih navodil se nahaja na spletni strani: https://www.chicagomanualofstyle.org/tools_citationguide/citation-guide-1.html.

V opombi pod črto je ob prvi omembi citiranega dela potrebno navesti vse bibliografske podatke. Ob drugi oziroma vseh naslednjih omembah tega dela uporabite krajšo različico citiranega dela. V primeru, da je isto delo navedeno v dveh oziroma več zaporednih opombah, uporabite besedo Ibidem (kratica Ibid.). Pri pojasnjevalnih in biografskih opombah na koncu besedila navedemo Glejte: nato navedemo vir. Ko izpustimo del besedila v dobesednem navedku, uporabimo /…/ poševnica, tri pike, poševnica.

V spodnjih prikazih so pod številko [1] navedeni primeri za prvo omembo citiranega dela, pod številko [2] krajšana različica ob drugi in vseh naslednjih omembah, pod [B] pa ustrezno navajanje v bibliografiji (seznam virov in literature). Pri navajanju bodite zlasti pozorni na vrstni red zapisa podatkov, ločila, narekovaje, ležeča besedila in navajanje strani.

V nadaljevanju so predstavljeni najpogosteje uporabljani primeri.


Monografija

En avtor

[1] Tamara Griesser Pečar, Razdvojeni narod: Slovenija 1941–1945: okupacija, kolaboracija, državljanska vojna, revolucija (Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007), 300–11.

[2] Griesser Pečar, Razdvojeni narod, 319.


Poglavje ali drugi deli knjige

[1] Boris Mlakar, »Delovanje stražarjev med drugo svetovno vojno,« v: Ehrlichov simpozij v Rimu, ur. Edo Škulj (Celje: Mohorjev družba, 2002), 260–61.

[2] Mlakar, »Delovanje stražarjev,« 271.


Članek v znanstveni reviji

V opombah navajajte specifično stran, v bibliografiji obseg vseh strani članka.


Članek v tiskani znanstveni reviji

[1] Tone Ferenc, »Okupatorjeve racije v Ljubljani leta 1942,« Kronika 29, št. 2 (1981): 184.

[2] Ferenc, »Okupatorjeve racije v Ljubljani,« 220.


Članek znanstveni reviji dostopni na spletu

V primeru, da revija navaja DOI (Digital Object Identifier), ga je potrebno vključiti v citiranje. DOI je unikatni stalni identifikator, ki v navezavi na spletni naslov http://dx.doi.org/ ustvari povezavo do citiranega dela, tudi če se je spremenila domena spletne strani, na kateri je bil ta vir prvotno objavljen. Če DOI ne obstaja, navedite URL spletne strani. Obvezno vključite datum dostopa.

[1] Jelka Piškurić, »Dobra ili loša stara vremena?: socijalističko društvo i svakodnevni život Ljubljane i okolice očima usmenih izvora,« Časopis za suvremenu povijest 51, št. 2 (2019): 423–25, pridobljeno 22. 12. 2020, doi: 10.22586/csp.v51i2.8548.

[2] Piškurić, »Dobra ili loša stara vremena?,« 425.


Članki v dnevnem in revijalnem tisku

V primeru, da ste do članka dostopali preko svetovnega spleta, navedite URL spletne strani in datum dostopa. Če je avtor članka neznan, začnite z naslovom dela.

[1] Stane Ivanc, »Domobranec je bil 'kaznovan', ker je površno pokopaval žrtve,« Delo, 5. 4. 1980, 10.

[2] Ivanc, »Domobranec je bil 'kaznovan',« 10.


Viri

Arhivski viri

Pišemo oznake popisnih enot, kot jih uporablja arhiv. Tehnična enota zajema npr. škatlo, fascikel, arhivska enota pa mapo, ovoj. Pri mikrofilmih pišemo le tehnično enoto in oznako mikrofilma.

V opombah pod črto je potrebno navesti ime arhiva, oznako države in uveljavljeno kratico za arhiv, signaturo fonda oziroma zbirke, številko popisne enote (tehnična in arhivska enota), ime dokumenta, datum, stran (če obstaja). Kratico arhiva in signaturo fonda pišemo tako, kot jo navaja arhiv.

V seznamu virov in literature arhivske vire navajamo ločeno. Najprej navedemo ime arhiva in v oklepaju njegovo okrajšavo (ki jo uporabljamo v opombah). V naslednji vrsti navedemo signaturo fonda ali zbirke, ime fonda ali zbirke. Imena dokumenta ne navajamo.

[1] Arhiv Republike Slovenije, SI AS 1931, t. e. 3131, a. e. S-311, Pregled slovenskega izseljenstva, 20. 2. 1968, 6.

[2] ARS, SI AS 1931, t. e. 3131, a. e. S-311, Pregled slovenskega izseljenstva, 20. 2. 1968, 6.


Ustni viri

Ime in priimek pričevalca krajšamo z začetnicami, če je pričevalec želel ostati anonimen. V primeru, da se ponovijo enake začetnice pri dveh pričevalcih, dodamo še datum snemanja.

Če nekaj pričevalcev želi ostati anonimnih, ostali pa dovolijo objavo imena in priimka, anonimiziramo vse, da s tem zagotovimo enakopravno obravnavo.

[1] Študijski center za narodno spravo – Arhiv pričevanj, pričevanje + ime in priimek pričevalca, kraj in datum snemanja.

[2] Pričevanje + ime in priimek pričevalca.