Obeležili 3. Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov 20. stoletja

Ljubljana (25. 8. 2011) - V atriju minoritskega samostana na Ptuju je sinoči  potekala osrednja slovenska slovesnost ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov v 20. stoletju,  ki so jo pripravili Študijski center za narodno spravo, Mestna občina Ptuj, Minoritski samostan sv. Petra in Pavla, Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega in Inštitut dr. Jožeta Pučnika. Slovesnost, ki je že tretja zapovrstjo, vsako leto pripravimo na osnovi resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je evropski parlament sprejel 2. aprila 2009.

Zbrane so nagovorili ptujski župan Štefan Čelan, direktorica SCNR, mag. Andreja Valič in prek videa latvijska poslanka v Evropskem parlamentu Sandra Kalniete (nagovor Sandre Kalniete), prebrali pa so tudi poslanico poslanico predstojnika Centra za proučevanje komunističnih gospodarstev v Londonu Ljuba Sirca (Govor - Sirc), ki se je med vojno boril na strani partizanov, po vojni pa ga je komunistična oblast leta 1947 na montiranem procesu obsodila na smrt, vendar je bil kasneje pomiloščen.

Ptujski župan dr.  Štefan Čelan.

Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič.

Direktorica Študijskega centra za narodno spravo mag. Andreja Valič, ki se je pred dnevi kot edina predstavnica iz Slovenije udeležila tudi torkove počastitve evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih režimov v Varšavi, je opozorila na odsotnost vladnih predstavnikov. "Vsi navzoči včeraj v Varšavi so s svojo prisotnostjo potrdili svojo zavezanost demokratičnim vrednotam, na katerih temelji Evropska unija," je izpostavila. "Poklanjam se vsem žrtvam totalitarnih režimov in njihovim družinam z željo, da bi nekoč to zmogla storiti tudi slovenska država," je zaključila svoj govor mag. Valičeva. Več: Govor mag. Valičeve.

VIDEO: Nagovor direktorice SCNR, mag. Andreje Valič.

Osrednji govornik pa je bil predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akademik prof. dr. Jože Trontelj. Kritičen je bil predvsem do neustreznega ohranjanja spomina na povojne poboje, ki se jih v zadnjem času po njegovem mnenju ponovno odriva iz javnih razprav. "Za vsako od teh, danes brezimnih žrtev stoji človek," je poudaril.

Akademik prof. dr. Jože Trontelj.

Pozivi, da je treba te dogodke prepustiti zgodovini in se raje posvetiti sedanjosti, so po besedah dr. Trontlja "nepremišljen ali pa nameren pogled stran od etike, proč od temeljnih vrednot". "Klici, naj se že vendar nehamo ukvarjati s preteklostjo, in porogljivo norčevanje iz preštevanja kosti iz množičnih grobišč so v šokantnem nasprotju z zdravo človeško empatijo, ki naj bi bila podlaga socialno čuteče družbe," je dejal. Takšni pozivi po njegovih ocenah pogosto mejijo na sovražni govor, ki lahko vodi do novih skrajnosti in nasilja.

"Ne smemo še enkrat pasti na izpitu človeške solidarnosti in se predati brezbrižnosti. Stvari je treba poimenovati z njihovimi pravimi imeni," je dodal v govoru, naslovljenem Iskanje izgubljenega sočutja. "Iztrebljanje sočutja je bilo v vojnem in povojnem času prvi korak k zločinu. Ponovno odkrivanje in obnavljanje sočutja bo korak v kesanje in odpuščanje, korak k resnični spravi," je še dodal. Več: Jože TRONTELJ "V iskanju izgubljenega sočutja".

Nastopajoči v dokumentarcu "Ormoški Petriček".

V okviru programa smo si na koncu ogledali še film Ormoški Petriček, ki pripoveduje o usodi otrok, ki jih je tedanja oblast leta 1945 skupaj s starši zaprla v taborišče Šterntal - današnje Kidričevo. Otroci so bili kasneje materam na silo odvzeti in premeščeni v grad Ormož. Film so pripravili sodelavci SCNR, v sodelovanju z Jožetom Jagričem.

Vse objave