Obisk predstavnikov SCNR na »Gauckovem« inštitutu v Berlinu

Ljubljana (21. 9. 2011) - Direktorica SCNR mag. Andreja Valič je prejšnji teden skupaj z nekaterimi sodelavci obiskala najpomembnejšo nemško ustanovo, ki se ukvarja s problematiko kršenja človekovih pravic s strani nekdanje politične policije, t.i. »Gauckov inštitut« v Berlinu.  Urad zveznega pooblaščenca za zadeve nekdanje službe državne varnosti NDR je v bistvu nekdanji arhiv vzhodnonemškega STASI-ja, kjer imajo nekdanji državljani NDR preko opolnomočenca nemške vlade dostop do podatkov, ki so se o njih zbirali v času komunizma. Odprt je seveda tudi za znanstveno raziskovanje, izdaja pa tudi lastne publikacije. In prav obisk in ogled arhivskih prostorov je bilo težišče našega obiska.

Obisk v arhivu

Prihod v arhiv in uvodni pozdrav direktorja arhiva Hansa Altendorfa.

Osnovni princip pri nastanku urada je bil, da so zaposlovali v glavnem državljane nekdanje NDR, ki pa so jih seveda predhodno "varnostno" preverili, da niso sodelovali s STASI-jem. Iz nekdanje zahodne Nemčije so jih zaposlili zelo malo. Niso namreč želeli, da bi izgledalo, kot da je Zahodna Nemčija premagala Vzhodno Nemčijo, in zaradi mnenja, da so se Vzhodni Nemci sami osvobodili izpod komunizma, zato naj tudi sami "obračunavajo" s svojo preteklostjo.

Delovni pogovor med predstavniki SCNR in arhivske enote "Gauckovega inštituta".

Po sedanji nemški zakonodaji si lahko vsak nekdanji vzhodnonemški državljan ogleda svojo policijsko kartoteko oz. dosje iz časa komunizma. Nadalje ima pravico izvedeti, kdo ga je ovajal ter si ogledati kartoteko svojega ovaduha, ne more pa si ogledovati kartotek drugih ovajanih oseb. Seveda so se tudi v Vzhodni Nemčiji bali izbruha revanšizma in medsebojnih obračunavanj med sosedi in znanci, če bi odprli tajne arhive in bi državljani zvedeli kdo je koga ovajal. Vendar se to, kljub nekaterim zelo kočljivim situacijam (ko se je izkazalo, da je npr. mož ovajal ženo in obratno) to ni zgodilo in so sedaj zadovoljni, da so te arhive odprli.

Obisk arhivskih prostorov.

Zanimiv je arhiv centrale STASI-ja v Berlinu. Tam imajo arhivske depoje in različne oddelke. Med drugim se tam nahaja tudi prostor, kjer hranijo centralno kazensko evidenco; hranijo čez 900.000 evidenčnih kartonov kazensko preganjanih posameznikov iz nekdanje NDR. Imajo tudi arhiv s kartotekami formalnih in neformalnih sodelavcev STASI-ja, kjer lahko preberemo zelo zanimive zgodbe in karakteristike tako o ovaduhih kot o ovajanih. Med zanimivostmi velja omeniti še oddelek za tajno kontrolo pisemskih pošiljk. Tam hranijo tudi STASI-jev izum: poseben stroj za odpiranje in ponovno zapiranje pisemskih kuvert. Ko je prišla pisemska kuverta iz "obdelave" ni bilo na njej nobene sledi o morebitnem odpiranju in branju njene vsebine, tako da je imel naslovnik občutek, da je še nedotaknjena.

Primer kartoteke sodelavca STAS-ija.

Direktorica SCNR je po obisku izrazila zadovoljstvo nad obiskom in podrobno ter prijazno predstavitvijo arhivov omenjene institucije. Čeprav SCNR ne hrani arhivov nekdanje slovenske komunistične tajne službe, se v prihodnosti nakazuje več možnih oblik dobrega sodelovanja med obema institucijama, zlasti na znanstvenem področju in področju primerjave ohranjenosti in dostopa do podatkov nekdanjih tajnih služb oz. politične policije v obeh državah ter preučevanja zakonodajne ureditve na tem področju.

Primeri uničevanja gradiva STAS-ija: nekatero uničeno gradivo ni mogoče več rekonstruirati, drugo pa se počasi le rekonstruira (lepi skupaj).

Obisk muzeja

Po obisku v arhivu smo si ogledali tudi pred kratkim posodobljeno razstavo o dejavnosti nekdanje vzhodnonemške tajne politične policije STASI.

Muzej delovanja STASI-ja je bil pred kratkim prenovljen, posodobljen in preseljen na drugo lokacijo.

Ogled razstave s strokovno razlago.

Vse objave