Ogled koncentracijskega taborišča Dachau

V nedeljo, 27. marca 2011 smo si sodelavci Študijskega centra za narodno spravo med potjo na javno tribuno v Evropskem parlament v Bruslju, o odnosu mladih do totalitarizmov, dr. Mateja Čoh, mag. Renato Podbersič, Boštjan Kolarič, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič ogledali koncentracijsko taborišče Dachau.

Sodelavci SCNR pred vhodom v nekdanje koncentracijsko taborišče Dachau.

To je bilo prvo koncentracijsko taborišče, ki so ga nacisti ustanovili že leta 1933. Najprej je bil namenjen "prevzgoji" političnih nasprotnikov, predvsem nemških komunistov, socialnih demokratov in drugih nasprotnikov nacizma. Sledili so jim Romi, homoseksualci in Jehove priče. Strmo pa se je večalo tudi število Judov, predvsem po Kristalni noči novembra 1938, ko je bilo zaprtih okoli 10.000 Judov, večinoma moških.

Maketa koncentracijskega taborišča Dachau.

Taboriščni del je zajemal ogromen prostor z 32 barakami, hiralnico, prostorom za medicinske poskuse na ljudeh, kuhinjo, pralnico, glavno pisarno in drugimi funkcionalnimi prostori. Od leta 1942 sta na krematorijskem območju delovala dva krematorija.

Taborišče je bilo strogo varovano.

 Leta 1945 so Dachau osvobodili Američani. Število žrtev od nastanka do zaprtja taborišča se giblje okoli 188.000, vendar številka še danes ni popolnoma znana.

Trpljenje internirancev.

Del taboriščnih prostorov je danes  preurejenih v muzej, kjer so na ogled številni pisni in fotografski dokumenti, pa tudi bogat opis dogajanja v vsem času delovanja koncentracijskega taborišča. V razstavnem prostoru se nahaja tudi pano z opisi jugoslovanskih zapornikov.

Jetniška spalnica iz leta 1944.