Okrogla miza ob 60. letnici ustanovitve taborišča Goli otok

Ljubljana, SCNR (9.7.2009)-  Dopoldne je v dvorani Študijskega centra za narodno spravo potekala dobro obiskana okrogla miza z naslovom "60. obletnica odhoda prvih slovenskih zapornikov na Goli otok", na kateri so pod moderatorstvom uslužbenca SCNR, mag. Renata Podbersiča o spominih na tedanji čas in zgodovinsko ozadje dogajanja spregovorili Andrej Aplenc in Miha Cenc (oba nekdanja zapornika na Golem otoku) ter zgodovinar dr. Aleš Gabrič z Inštituta za novejšo zgodovino (INZ).

goli_otok1Glavni predavatelji na današnji okrogli mizi.

Na današnji dan pred 60 leti so namreč tedanje jugoslovanske oblasti na taborišče na Golem otoku v Kvarnerju pripeljale prve politične zapornike, ki so v t. i. informbirojevskem sporu ostali zvesti Sovjetski zvezi. Zaporniki so bili podvrženi prisilnemu delu v kamnolomu ter tudi psihičnemu mučenju.

goli_otok3Velika udeležba na okrogli mizi je dokaz, da obstaja velik interes za razkritje temnih strani nekdanjega totalitarnega sistema, ki je med letoma 1945 in 1990 vladal v Sloveniji in tedanji Jugoslaviji.

Gabrič je poudaril še, da so želele jugoslovanske oblasti dokazati svojo pravovernost, šele ko so spoznale, da jim Stalin ne zaupa več, pa se je začelo obdobje najbolj rigidnih ravnanj. Ob tem je spomnil, da je bilo število zapornikov, ki so bili na Goli otok poslani "na družbeno koristno delo", torej brez sodne obsodbe, bistveno višje od tistih, ki so bili formalno obsojeni.

goli_otok2Tudi zanimanje medijev je bilo veliko.

Bivši zapornik na Golem otoku in dolgoletni predsednik Društva žrtev komunističnega nasilja Miha Cenc je ocenil, da je bil Goli otok v bistvu "interni zapor partije". Mnenju se pridružuje še en nekdanji zapornik, sicer direktor Zavoda za oživitev civilne družbe Andrej Aplenc, ki trdi, da se na otoku niso znašli le informbirojevci, pač pa tudi stari partizani, španski borci in nečlani partije.Vse objave