Okrogla miza ob 70. letnici pakta Ribbentrop-Molotov in začetka 2. svet. vojne

Ljubljana (9.9.2009) - V viteški dvorani Muzeja novejše zgodovine Slovenije je potekala okrogla miza ob 70. obletnici pakta Ribbentrop-Molotov, ki jo je v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Slovenije organiziral Študijski center za narodno spravo. Kot  uvodničarja sta svoje poglede na takratno dogajanje, zlasti pa na refleksijo soočanja evropskih držav s svojo totalitarno preteklostjo predstavila pravnik prof. dr. Lovro Šturm in zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar.

OM1Osrednja referenta dr. Tamara Griesser Pečar in prof. dr. Lovro Šturm.

OM5Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič.

VIDEO: Glavni povzetki današnje okrogle mize.

Direktorica študijskega centra mag. Andreja Valič je že v uvodnem nagovoru predstavila prizadevanja SCNR na slovenskem in mednarodnem področju v zadnjem letu za popularizacijo raziskovanja in vedenja o obdobju totalitarnih preteklosti pri nas in v Evropi in napovedala, da se bo že prihodnji mesec skupaj z direktorjem Muzeja novejše zgodovine Slovenije Jožetom Dežmanom udeležila strokovne razprave ob 70. obletnici pakta Ribbentrop-Molotov, v začetku oktobra pa se bo številčna delegacija SCNR v Pragi udeležila simpozija ob 20 letnici padca železne zavese.

OM6Okrogla miza je bila izredno dobro obiskana; prišli so tudi nekateri strokovnjaki s področja zgodovine in arhivistike in seveda naši stalni "spremljevalci", ljudje, ki so jim totalitarni režimi prizadejali krivice...

Dr. Štrum: "Slovenci smo doživeli vse tri totalitarizme"

OM7 Dr. Šturm: "Zahodna Evropa se vse do sedaj ni hotela soočiti s komunističnim totalitarizmom, nove vzhodnoevropske države so zato prinesle nov veter".

Dr. Šturm je v svojem referatu med drugim pojasnil, da smo Slovenci edini narod v Evropi, ki je izkusil vse tri evropske totalitarizme: najprej leta 1919 doživeli komunizem v Prekmurju, od 20. let prejšnjega stoletja so Slovenci, ki so takrat živeli v Italiji, trpeli pod fašizmom, med drugo svetovno smo doživeli nacizem in fašizem, po vojni pa komunizem, ki je trajal najdlje.

OM4 Pogovor je usmerjal direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije, Jože Dežman.

Dr. Šturm je mnenja, da so posledice zadnjega totalitarizma  še vedno prisotne v slovenskem kolektivnem spominu. Ta je, je poudaril nekdanji minister, v najrazličnejših oblikah v Sloveniji trajal do demokratičnih volitev spomladi leta 1990.

OM11Okrogle mize sta se udeležila tudi veleposlanika držav, ki sta najbolj trpeli pod skoraj polstoletno sovjetsko-rusko zasedbo in komunističnim totalitarizmom - Litve in Poljske.

Šturmov komentar sprejetih vojnih zakonov: "Vse žrtve morajo imeti enak status"

Stari del Evrope je najprej prezrl vprašanje komunističnega totalitarizma, "nato pa je prisluhnil upravičenem opozorilom novih članic EU in oblikoval neka skupna stališče". Pri tem je med drugim omenil resolucijo parlamentarne skupščine Sveta Evrope in resolucijo Evropskega parlamenta o evropski zavesti in totalitarizmu.  Skupni povezovalec vseh teh resolucij je spoznanje, da se je treba odločiti na podlagi posledic totalitarizmov in v tem smislu izenačiti žrtve, je pojasnil Šturm in nadaljeval, da morajo imeti žrtve enak status, ne glede na to, kateri totalitarizem jih je prizadel.

OM9 Utrinek z okrogle mize.

Dr. Šturm je še poudaril, da imajo totalitarizmi skupne značilnosti. To so zločini proti človeštvu in sistematično kršenje človekovih pravic, ki so bili prisotni v vseh treh totalitarizmih.

Šturm: "Ustavno sodišče je ugotovilo, da 9.5.1945 ni bilo osvoboditve"

V nadaljevanju je dr. Lovro Šturm kot nekdanji predsednik Ustavnega sodišča spomnil, da je slovensko ustavno sodišče kot edina veja oblasti že pred več kot 10 leti soglasno ugotovilo, da 9.5.1945 za Slovenijo ne pomeni osvoboditve, ker je takrat ponovno zavladal nedomokratični sistem, ki je trajal do leta 1990. Prav tako je bilo Ustavno sodišče edino, ki je v svojih prostorih postavilo spominsko obeležje za po vojni obsojene, razlaščene in celo ubite člane predvojne trgovske zborice, ki je imela sedež v prostorih US.

om21 Zbrani v dvorani so se z zanimanjem vključili v debato.

Šturm: "Hitler in Lenin leta 1909 na Dunaju odigrala partijo šaha"

Svoje predavanje je dr. Šturm zaključil z anegdoto oz. novico, ki je bila objavljena v ponedeljkovem Delu, in sicer, da so nedavno na dražbi prodali fotografijo, na kateri sta bila fotografirana Adolf Hitler in Vladimir Ilič Uljanov - Lenin, ko sta leta 1909 na Dunaju skupaj odigrala partijo šaha.

Dr. Tamara Griesser Pečar: "Moskva v zadnjem času skuša opravičiti okupacijo vzhodne Evrope"

OM17 Dr. Tamara Griesser Pečar: "V današnji Rusiji se skuša opravičevati pakt Stalina s Hitlerjem. V pripravi je celo posebna brošura, v kateri bo Rusija prikazala ta pakt kot nujen, da bi SZ pridobila na času".

Zgodovinarka dr. Tamara Griesser-Pečar  je prepričana, da bi bilo bolj ustrezneje, če bi pakt Ribbentrop-Molotov imenovali pakt Hitler-Stalin. Po njenih besedah se je tudi ob letošnji obeležitvi začetka druge svetovne vojne pokazalo, da se poljska in ruska interpretacija diametralno nasprotujeta. Kot je dejala, v Rusiji večina meni, da je bil pakt Stalin-Hitler, ki je bil podpisan 23. avgusta 1939, upravičen, na Poljskem pa večina šteje Sovjetsko zvezo med agresorje druge svetovne vojne. Po njenem mnenju se v zadnjem času v Rusiji vse bolj uveljavljajo interpretacije, ki skušajo opravičiti okupacijo vzhodne Evrope. Podala je tudi predzgodovino pakta in njegove posledice; na podlagi zgodovinskih dejstev, ki jih je navedla dr. Griesserjeva je bila prav Stalinova Sovjetska zveza najbolj odgovorna  za oskrbovanje nacistične Nemčije s surovinami v prvih dveh letih 2. svetovne vojne.

Po končanih uvodnih razmišljanjih dr. Šturma in dr. Tamare Griesser Pečar se je razvnela razprava.

Rupel: "Treba je ločiti med slovenskim in jugoslovanskim življenjem"

OM10 Dr. Dimitrij Rupel.

Nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel je bil v svoji razpravi kritičen do teorije, da je samostojna Slovenija, ki je nastala leta 1991, kontinuiteta socialistične Jugoslavije. Po njegovem mnenju tudi pri zgodovinarjih ni dozorelo spoznanje, da je potrebno narediti cezuro med slovenskim in jugoslovanskim življenjem. Kot meni, je potrebno spoznanje, da se je leta 1991 zgodilo nekaj prelomnega.

Poljski veleposlanik Kaszuba: "Vsaka država v tem delu Evrope naj obračuna s svojo zgodovino"

OM12 Veleposlanik Republike Poljske v RS, Piotr Kaszuba.

Poljski veleposlanik Piotr Kaszuba je medtem dejal, mora vsaka država v tem delu Evrope narediti obračun s svojo zgodovino. "To je precej boleč proces, a nujen za oblikovanje demokratične države," je dodal.

Glede poljsko-ruskih odnosov je poudaril, da so trenutno med državama "določeni optimistični procesi, vendar tudi nevarnosti". Optimistično dejstvo je za veleposlanika izjava premierov Poljske in Rusije, Donalda Tuska in Vladimirja Putina, da se sicer zgodovinska dejstva lahko interpretirajo različno, ne smejo pa biti izkoriščeni v dnevnopolitične namene. Kaszuba je optimističen, prav tako ga navdaja upanje, "da bo ruska družba ugotovila, kje je njen pravi interes". Obenem je poudaril, da so Poljaki hvaležni, ker se je srečanja v Gdansku udeležil tudi slovenski premier Borut Pahor.

Včeraj sprejeti "Vojni zakoni" našli odmev tudi na današnji okrogli mizi

OM13 Poslanec dr. France Cukjati.

VIDEO: Dr. France Cukjati o s preglasovanjem sprejetih vojnih zakonih.

Zelo odmevno razmišljanje o včeraj sprejetih "Vojnih zakonih" pa je imel poslanec DZ, dr. France Cukjati, ki je poudaril, da se z včerajšnjim sprejetjem vojnih zakonov, ki so bili sprejeti s preglasovanjem, praktično ni rešilo ničesar, ker so otroci t.i. "sodelavcev okupatorja", še vedno izzvezi iz zakona, kar je protiustavno. Problem pri tem je, kaj se smatra pod pojmom "sodelavec okupatorja", saj je bil ta pojen v času komunistične diktature zelo zlorabljen in je partija vsakega, ki ni hotel sodelovati z njo, čeprav je bil proti okpupatorju razglasila za "narodnega izdajalca".  Je pa samokritično ugotovil, da je bilo v preteklem mandatu 2004-2008 premalo narejenega na tem področju in da sprava še vedno ni zaključen proces.

OM14Podčrtan je sporni dodatek k 3. členu zakona, ki ponovno izključuje iz kroga upravičencev otroke t.i. "sodelavcev okupatorja", ne da bi ta pojem precizno in glede na zgodovinske okoliščene in evropsko primerljive primere natančno precizirali. Bo pri tem ponovno obvekljala partijska logika, ki v isti koš meče dejanske in namišljene, od Partije določene sodelavce okupatorja?!

Več o zakonu: klik na povezavo.

Komentiral pa je tudi sprejemanje oz. nesprejem deklaracije evropskega parlamenta o Evropski zvesti in totalitarizmu, ki se je spremenil v deklaracijo o tem, kako se je od leta 1945 do 1990 v Jugoslaviji in Sloveniji "demokratiziral" komunistični sistem.

Še nekateri drugi poudarki iz razprave

om20

Dr. Milko Mikola nekdanji v.d. direktor SCNR je opozoril, da izsledki njegovih zgodovinskih raziskav o komunistične totalitarizmu, zlasti o povojnih komunističnih delovnih in koncentracijskih taboriščih niso ustrezno upoštevani v strokovni in študijski literaturi, kar kaže na odnos celotne družbe in države do tega vprašanja.

OM15Predstavnica Upravičencev do nacionaliziranega premoženja ga. Stritar pa je opozorila na povojno izseljevanje ideološko neprimernih oseb iz obmejnega pasu v zgornje Savski dolini.

Vse objave