Pismo predsedniku vlade RS in ministroma

Spoštovani predsednik vlade, gospod Borut Pahor, Spoštovani minister, gospod Aleš Zalar, Spoštovani minister, gospod Gregor Golobič,

v zadnjem času smo na Slovenskem, zlasti v nekaterih medijih (npr. Mladina, Dnevnik), prebrali kar nekaj člankov in pisem, ki jih je sprožilo poročilo Evropske komisije z naslovom Spomin na zločine totalitarnih režimov v Evropi. Poročilo je Evropska komisija decembra 2010 predložila Evropskemu parlamentu in Svetu. Med avtorji slovenskih odmevov na poročilo izstopa dr. Božo Repe, ki v svojih javnih nastopih izpostavlja in problematizira predvsem Študijski center za narodno spravo, njegovo delovanje in sodelavce. Pri tem se spušča tudi na povsem osebno raven. Njegovo pisanje ne bi zaslužilo resnega odmeva, saj sodi bolj v rumeni tisk in opravljive rubrike ter vsekakor resno načenja dostojanstvo osebe, ki sama sebe predstavlja kot znanstvenika. Vendar pa vse skupaj postane zaskrbljujoče in spominja na neke minule čase, ko dr. Repe brez argumentov, ne da bi t.i.špansko poročilo sploh prebral (kot priznava v intervjuju za Mladino št. 2, 14. januar 2010), po dolgem in počez udriha po strokovni instituciji, kot je Študijski center za narodno spravo, pri tem pa je očitno, da njenega znanstvenega in ostalega dela ne pozna in mu gre institucija zgolj kot taka hudo v nos. Tako zelo, da potem, ko natrese cel kup nepreverjenih insinuacij, poziva celo predsednika vlade Pahorja ter ministra Zalarja in Golobiča k ukrepanju.

Naj resnici na ljubo izpostavim nekaj korakov v procesu, ki so privedli do poročila Evropske komisije in vlogo Študijskega centra za narodno spravo pri tem. Odločitev Evropskega sveta za pravosodje in notranje zadeve 2008/913/JHA z dne 28. novembra 2008 v okviru boja proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi, je bila jasna. Namen okvirnega sklepa je bil zagotoviti, da se v državah Evropske unije kaznujejo iste vrste rasističnega ali ksenofobičnega ravnanja. V posebni izjavi je Svet obsodil zločine totalitarnih režimov, Evropsko komisijo pa zavezal, da v dveh letih razišče in pripravi posebno poročilo ter morebitno priporočilo Svetu o uvedbi dodatnih pravnih instrumentov, ki bi sankcionirali genocid, zločine proti človečnosti in vojne zločine, uperjene proti skupini ljudi zaradi njihovega družbenega položaja in političnega prepričanja. Gre torej za razširjen in posodobljen pravni in politični okvir boja proti kriminalnim dejanjem totalitarnih režimov, ki jih povojna denacifikacija ni vključevala.

Poziv je Svet ponovil v decembra 2009 sprejetem »Stockholmskem programu – odprta in varna Evropa, ki služi državljanom in jih varuje«. V njem so članice EU zapisale, da je »…Unija območje skupnih vrednot, ki niso združljive z zločini proti človeštvu, genocidom in vojnimi zločini, vključno z zločini totalitarnih režimov…« in da ima »…vsaka država članica svoj pristop do tega vprašanja, vendar mora biti v interesu sprave spomin na te zločine kolektiven spomin, ki je skupen vsem nam in, če je le možno, si moramo vsi prizadevati za njegovo ohranjanje…«, Unija pa mora imeti pri tem »spodbujevalno vlogo«.

Aprila 2009 je Evropski parlament z veliko večino glasov, tudi glasov vseh slovenskih evropskih poslancev, sprejel Resolucijo o evropski zavesti in totalitarizmu, v kateri je poudarjen pomen ohranjanja spomina na preteklost, saj »brez resnice in spomina ni sprave«. V resoluciji izstopata poziv k razglasitvi 23. avgusta za vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ter k vzpostavitvi Evropske platforme spomina in vesti, ki bi zagotovila podporo pri povezovanju in sodelovanju med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, ki se ukvarjajo s proučevanjem totalitarizmov.

Za pripravo posebnega poročila je Evropska komisija izbrala špansko institucijo Institute of Public Goods and Policies (IPP) oziroma Center za družboslovne in humanistične znanosti (CSIC), ki deluje v njenem okviru in ga vodi prof. dr. Carlos Closa Montero. K pripravi poročila so bili povabljeni posamezni strokovnjaki iz vseh sedemindvajsetih držav članic Evropske unije, tudi iz držav, ki niso neposredno doživele totalitarnih režimov (npr. Švedska, Irska in Velika Britanija). Slovenski del sta oblikovala tedanji direktor Muzeja novejše zgodovine Slovenije in predsednik Komisije za urejanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman ter mednarodni pravni strokovnjak za področje človekovih pravic dr. Jernej Letnar Černič. 

T.i. špansko poročilo, v originalu Study on how the Memory of Crimes Committed by Totalitarian Regimes in Europe is dealt with in the Member States, se ukvarja z različnimi področji spravnega procesa v državah Evropske unije: raziskovanjem in pregonom zločinov totalitarnih režimov, dejavnostjo t.i. komisij resnice, reparacijami žrtvam, značilnostmi izobraževanja o totalitarnih režimih, kulturo spominjanja na žrtve totalitarizmov in institucionalnimi reformami, ki bi zagotovile, da se totalitarizmi ne ponovijo. Obsežno poročilo pokaže izredno pestrost in raznolikost držav Evropske unije v odnosu do dediščine totalitarizmov. Avtorji španskega poročila so se v skladu z navodili Evropske komisije izognili kakršnemu koli opisovanju ali vrednotenju, pač pa so v svojem poročilu povzeli pridobljene navedbe in informacije. Pri tem so dopustili možnost netočnosti in manjkajočih informacij ter zaprosili za pripombe, popravke in dopolnitve.

Študijski center za narodno spravo je bil v oblikovanje poročila Evropske komisije povabljen s strani Evropske komisije in Ministrstva za pravosodje RS konec maja 2010. Posebna strokovna skupina v okviru Študijskega centra je bila ustanovljena v skladu z veljavnimi pravnimi akti in je vključevala oba avtorja slovenskega nacionalnega poročila in strokovnjake s področja prava in zgodovinopisja (npr. prof. dr. Lovra Šturma, prof. dr. Tamaro Griesser Pečar idr.). Sredi julija 2010 je skupina odgovorila na vprašanja, poslana iz Generalnega direktorata za pravosodje, svobodo in varnost Evropske komisije. Vprašanja in odgovori nanje so bili pripravljeni v pomoč Evropski komisiji pri pripravi poročila EU. Po podrobnem pregledu španskega poročila in medsebojnem usklajevanju je strokovna skupina Študijskega centra jeseni 2010 oblikovala tudi svoje pripombe, dopolnitve in popravke ter jih poslala v Madrid prof. dr. Carlosu Closa Monteri ter Generalnemu direktoratu za pravosodje, svobodo in varnost Evropske komisije. Vrednotenja slovenskega univerzitetnega študija zgodovine, kar nam podtika dr. Repe, prav gotovo ni bilo med njimi.

V svojem poročilu Evropska komisija izraža prepričanje, da mora Evropska unija pomembno prispevati k soočanju držav članic z zapuščino totalitarnih režimov. Vsaka od držav članic ima sicer svoj način za reševanje teh zapletenih in občutljivih vprašanj, Evropska komisija pa lahko olajša spravni proces s spodbujanjem razprave, izmenjavo izkušenj in primerov dobrih praks. Komisija zagotavlja, da bo nadaljevala in spodbujala poglobljeno razpravo o teh vprašanjih, k čemer jo ne nazadnje zavezuje tudi sklep Sveta iz leta 2008.

Evropske ustanove jasno zavračajo zločine nacističnih, komunističnih in drugih totalitarnih ter avtoritarnih režimov. Slovensko predsedovanje EU je spodbudilo evropski spravni proces z organizacijo prve javne tribune o zločinih totalitarizmov. Javna tribuna je potekala na sedežu Evropske komisije v Bruslju aprila 2008. Slovensko predsedstvo EU je v angleškem jeziku izdalo mednarodni zbornik s prispevki strokovnjakov o zločinih totalitarizmov. Javno tribuno o totalitarizmih je leta 2009 organiziralo tudi češko predsedstvo EU, v tem letu pa tako madžarsko kot poljsko predsedstvo pripravljata v Bruslju kar nekaj dogodkov na to temo. V okviru Evropskega parlamenta je bila ustanovljena posebna skupina evropskih poslancev, ki si je nadela ime Sprava evropskih zgodovin in med drugim poudarja pomen poprave krivic. Ustanavljanje Evropske platforme spomina in vesti je spet v polnem teku po začasnem zastoju v lanskem letu zaradi težav v vodstvu češkega Instituta za študij totalitarnih režimov.

Študijski center za narodno spravo kot strokovna institucija za proučevanje totalitarnih sistemov, ki so prizadeli Slovence v 20. stoletju, deluje v skladu s svojim poslanstvom in pozdravlja dejanja, kot so podpora predsednika vlade Študijskemu centru za narodno spravo, skupen obisk predsednika vlade in slovenskega metropolita v Hudi jami in njuna udeležba na spominski slovesnosti v Štanjelu ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih režimov. Obenem pa izražamo zaskrbljenost ob nesprejetju evropske Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu v slovenskem parlamentu, zmanjševanju sredstev za delo Študijskega centra, umiranju »na obroke« Komisije za urejanje vprašanj prikritih grobišč in nerazumljivem ter ne civilizacijskem obnašanjem v zvezi s pokopom žrtev in ureditvijo Hude jame. Skrbijo nas tudi poskusi "lova na čarovnice", kakor razumemo pozive dr. Repeta. Spominjajo nas na čase totalitarizma in države beloruskega tipa, kakršne si nikakor ne želimo nazaj.

Spoštovani predsednik vlade, spoštovana ministra, kot že večkrat doslej, vas vljudno vabim na obisk v Študijski center za narodno spravo. Vrsta državnih in mednarodnih projektov, znanstveni prispevki, publikacije, mednarodni znanstveni posveti, izobraževalni projekti, okrogle mize, delovanje v okviru Zveze zgodovinskih društev Slovenije itd., nikakor ne govorijo v prid zlonamernih in nepreverjenih trditev ter ideoloških sodb, ki jih razširja prof. dr. Božo Repe. Sicer pa je tudi dr. Repe vedno dobrodošel v Študijskem centru za narodno spravo. Rade volje mu bomo predstavili naše delo. Pozivi k ukrepanju predsednika vlade in ministrov so torej povsem nepotrebni.

Lep pozdrav, Mag. Andreja Valič Direktorica Študijski center za narodno spravo Ljubljana, 18.1.2011Vse objave