Počastitev spomina na žrtve totalitarnih režimov

Ljubljana (27.8.2013) - Na evropski ravni je letos počastitev spomina na žrtve totalitarnih režimov potekala v Litvi, ki predseduje EU. Slovesnosti in mednarodne konference so se udeležili ministri oz. državni sekretarji za pravosodje in predstavniki mladih z območja Evropske skupnosti.

 IMG_4163

22. avgusta, na predvečer spominskega dne, je v Vilni potekala slovesnost prižiganja svečk ob nekdanjem KGB zaporu, kjer je danes urejen muzej, posvečen žrtvam geocida (Museum of Genocide Victims). Ob tej priložnosti je prof. Vytautas Landbergis, osamosvojitelj in poslanec evropskega parlamenta, poudaril, da je potrebno vse žrtve obravnavati enako, ne glede na to, kdo je nad njimi storil zločin. Vsi totalitarni režimi so zagrešili bolj ali manj enake kategorije mednarodnih zločinov. Med nacizmom in komunizmom ter njunimi zločini v Evropi lahko vidimo jasno zgodovinsko povezavo. Na podlagi pakta o nenapadanju med nacistično Nemčijo in Sovjetsko zvezo, ki je bil podpisan 23. avgusta 1939 (pakt Molotov-Ribbentrop), sta nacizem in komunizem začela zavzemati države in deliti Evropo v svoje interesne sfere.

Linas Linkevičius, litovski minister za zunanje zadeve, pa je poudaril, da je spomin na žrtve pomemben,  da bi preprečili represijo v prihodnje. Dejal je: »Sveče, ki jih danes prižigamo, naj služijo kot priča naše močne vere v svobodo, demokracijo in človekove pravice«.

IMG_4160

Naslednji dan, 23. avgusta, je v spominskem parku miru v Tuskulenai-ju najprej potekala otvoritev mednarodne razstave »Totalitarizmi v Evropi». Razstavo je otvoril predsednik vlade Republike Litve, g. Algirdas Butkevičius. Razstava, pripravljena v mednarodnem sodelovanju s člani Platforme evropskega spomina in vesti, želi javnost ozavestiti in izobraziti o osnovnih značilnostih totalitarnih sistemov 20. stoletja v različnih evropskih državah ter o zločinih, ki so jih zagrešili fašizem, nacizem in komunizem. Prikazani so tudi ključni politični in vojaški voditelji tega časa v posameznih državah.

IMG_4134

Otvoritvi razstave je sledila mednarodna konferenca z naslovom »Vpeljava tradicije Evropskega dneva spomina na žrtve totalitarnih režimov.«. Na njej so podpredsednica Evropske Komisije ga. V. Reding, evropski poslanec prof. Vytautas Landbergis, litovski minister za pravosodje g. Juozas Bernatotis, bivši disident g. Anatas Terleckas, g. Tibor Navracsics, namestnik predsednika vlade in minister za javno upravo in pravosodje Republike Madžarske,minister za pravosodje g. Janis Bordāns iz Latvije, estonski minister za pravosodje g. Hanno Pevkur ter državni sekretarji iz Poljske, Hrvaške, Romunije ter Neela Winkelmann, direktorica Platforme evropskega spomina in vesti ter predstavniki centrov za proučevanje totalitarizmov iz Litve razmišljali o tem, kako razširiti znanje mladih o nacističnih in komunističnih totalitarnih zločinih ter o pomenu počastitve spomina na žrtve teh režimov. Vsi so opozorili na pomen iskanja resnice in poti sprave. Zgodovina je v vsaki državi edinstvena, vendar  morajo biti zločini raziskani, sicer se s tem mladim daje signal, da  niso pomembni. Zločine je potrebno obsoditi in zločince kaznovati. Zanimiva je bila izjava madžarskega ministra, da je zlo v vseh nas in da ga praktično ne moremo uničiti. Zato je potrebno, da prevzamemo odgovornost za svoja dejanja in se aktivno trudimo za dobro v vsakem izmed nas ter da si ne zatiskamo oči pred krivicami, ki jih drugi doživljajo.

IMG_4117

Mednarodni konferenci je sledilo srečanje s člani odpora, izgnanci in ljudmi, ki so preživeli holokavst z naslovom „Zgodovinske pripovedi o totalitarnih zločinih“. Tobijas Jafetas, Julijana Zarchi, Anatas Lukaša so delili z udeleženci svoje zgodbe z izkušnjami trpljenja pod totalitarizmi.

Slovesnost se je nadaljevala z  avtobusno ekskurzijo „Road of totalitarianism and resistence“. Predstavniki evropske mladine, med njimi je bila tudi predstavnica SCNR Neža Strajnar, so si ogledali muzej KGB in muzej posvečen žrtvam holokavsta v Vilni, Paneriai (Ponar), kraj, kjer so nacisti umorili ogromno civilistov (Judov in drugih), partizanski bunker v Kasčiunu, kjer so poslušali zanimivo pripoved člana odporniškega gibanja J. Jakavonisa (»Tigra«). Zadnji dan, 24. avgusta, pa so si ogledali Grutas Park blizu Druskininkaia.  V njem so zbrani kipi iz časa sovjetske okupacije.

IMG_4260

Mladih so se močno dotaknili ogledi krajev zločinov in odpora ter srečanja s preživelimi. Kot je rekel eden izmed mladih predstavnikov, se moramo zavedati, da smo zadnja generacija, ki lahko govori z ljudmi, ki so izkusili to kruto obdobje. Dolžni smo ohranjati spomin in dediščino tistih, ki so se borili proti totalitarnim režimom in se jim upirali, tistih, ki so bili ubiti in izbrisani iz spomina, ter tistih, ki so pod komunizmom, fašizmom in nacizmom trpeli zaradi zatiranja, političnega preganjanja in poniževanja. Dolžni smo podpirati in spodbujati temeljne človekove pravice vseh državljanov ter biti pozorni na znake, ki bi kazali, da bi te lahko bile znova kršene. Dogodek je potekal v organizaciji Ministrstva za zunanje zadeve in Ministrstva za pravosodje Republike Litve.

Deklaracija, ki smo jo sprejeli:

deklaracija mladihVse objave