Prvo javno predvajanje dokumentarca "Sonja" o trpljenju Primorcev pod fašizmom

Ljubljana - Na Študijskem centru za narodno spravo so danes prikazali dokumentarni film slovenskega programa tržaškega studia RAI o trpljenju Slovencev pod fašizmom, nato pa je potekal pogovor z režiserko filma Loredano Gec in glavno osebo v filmski pripovedi Sonjo Amf Canziani - Kocjan, ki je po vojni doživela še nerazumevanje s strani tedanjih komunističnih oblasti.

film1 Glavni akterji predstavitve filma in zgodovinskega okvira dogajanja.

VIDEO: Avtorica in protagonistka filma o dokumentarcu Sonja in spominih na čas fašizma.

V uvodu je  direktorica študijskega centra mag. Andreja Valič spomnila, da je fašizem prvi totalitarni režim, ki je prizadel Slovence.

Valičeva je povedala, da je današnja predstavitev nekakšen uvod v dogodke naslednjega leta. Takrat bo 90-letnica požiga Narodnega doma v Trstu in 80-letnica bazoviških žrtev, tj. usmrtitve tigrovcev Franja Marušiča, Alojza Valenčiča, Zvonimirja Miloša in Ferda Bidovca, je pojasnila.

film2 Direktorica SCNR, mag. Andreja Valič pozdravlja goste...

Direktorica študijskega centra je še dejala, da je tudi preteklost njene družine tesno povezana s to temo, saj je njen dedek v času italijanskega fašizma prebegnil s Primorske na Gorenjsko.

Zgodovinar in sodelavec študijskega centra mag. Renato Podbersič je povedal, da so se primorski Slovenci srečali z italijanskim totalitarnim režimom že leta 1918, Slovenci v t.i. Ljubljanski pokrajini pa šele aprila 1941. Po njegovi oceni ima že vkorakanje Italijanov na Primorsko leto 1918 zametke procesa, ki je pozneje pripeljal do požiga Narodnega doma in poitalijančevanja Slovencev.

film3 Film in pogovor je pritegnil mnogo obiskovalcev.

Direktor Inštituta za novejšo zgodovine in raziskovalec problematike okupatorjevih zaporov dr. Damijan Guštin je poudaril, da velja reklo, da so zapori večni, le ječarji se menjajo. Kot je pojasnil, je prelomnica na Primorskem leta 1942, ko je italijanska oblast ocenila, da se je odporniško gibanje tako razmahnilo, da je treba pristopiti k izrednim in ostrejšim ukrepom.

Sedež posebnega inšpektorata, ki je izvajal te ostrejše ukrepe je bil v hiši z imenom Villa Triste oz. po slovensko Žalostna vila na ulici Bellosgaurdo v Trstu.

film5 Direktor INZ, dr. Damijan Guštin.

Guštin je pojasnil, da je bila t.i. Ljubljanska pokrajina - tj. ozemlje Slovenije, ki ga je aprila 1941 okupirala fašistična Italija - anektirana že leta 1941, dejansko pa ni bila nikoli inkorporirana v italijansko državo.

Vojska je tukaj dobila posebna pooblastila za zagotavljanje javnega redu in miru, je povedal in dodal, da so italijanske oblasti izvajale represijo, tako nad pripadniki odporniškega gibanja kot proti drugim ljudem. Na zaporne kazni je bilo v t.i. Ljubljanski pokrajini obsojenih več tisoč Slovencev, na smrt pa je vojaško sodišče obsodilo 65 Slovencev.

film6 Avtorica in režiserka filma Loredana Gec.

Režiserka filma Sonja Loredana Gec, sicer urednica kulturnih sporedov na slovenskem radiu in televiziji v Trstu, je pojasnile, da je usodo Sonje Amf Canziani, ki predstavlja jedro dokumentarca, najprej predstavila v radijskih oddajah. Amf Canzianijevo so namreč zaradi njene zvestobe slovenstvu in sodelovanja s partizani preganjale in zaprle italijanske oblasti v času fašizma, mater pa so ji zaradi krive obtožbe da vohuni, leta 1943 ubili partizani.

film4 Režiserka filma in glavna oseba filma Sonja.

Loredana Gec je pojasnila, da so v hiši Villa Triste, v katero so fašisti večkrat zaprli tudi Sonjo Amf Canziani, mučili mlade Slovence, ki so nasprotovali fašizmu. To hišo so po vojni porušili, da bi zakrili grozodejstva, ki so se tam dogajala, je še poudarila režiserka.

Vse objave