Spominska slovesnost ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov

Ljubljana (27. 8. 2012) – Na dvorišču mekinjskega samostana v Mekinjah je zvečer v soorganizaciji Študijskega centra za narodno spravo, Društva Demos na Kamniškem in Občine Kamnik potekala osrednja slovenska slovesnost ob Evropskem dnevu spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov, ki je bil letos v naši državi tudi uradno razglašen za spominski dan. SCNR, prireditev organizira že 4. leto zapored, letos je bilo v ospredju spomin na prisilno mobilizirane slovenske fante v nemško vojsko v času 2. svetovne vojne. Slovesnosti se je udeležil tudi premier Janez Janša. 23. avgust - Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov K razglasitvi 23. avgusta za Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov  je pozvala že Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je dne 2. aprila 2009 sprejel Evropski parlament. 23. avgusta leta 1939 je bil podpisan pakt Hitler – Stalin – dveh totalitarnih držav in sistemov 20. stoletja (nacistične Nemčije in komunistične Sovjetske zveze) in s tem je bila pot v drugo svetovno vojno odprta. Slovenija je edina evropska država, ki je v 20. stoletju doživela vse tri velike totalitarizme – fašizem, nacizem in komunizem. 23. avgust obeležujejo tudi nekatere države drugod po Evropi. Lani je v času Poljskega predsedovanja Evropski uniji, Poljska Vlada v Varšavi od 22. do 24. avgusta organizirala mednarodno konferenco o totalitarnih zločinih in delovni sestanek pravosodnih ministrov EU ter vodij institucij, ki se ukvarjajo z raziskovanjem totalitarnih režimov. Podpisana je bila Varšavska deklaracija. Letos je podobna slovesnost na evropski ravni potekala v Budimpešti od 22. do 23. avgusta. Naslednje leto v Estoniji in nato v Latviji.

Letošnji spominski dan posvečen prisilni mobilizaciji Slovencev v nemško vojsko v času 2. svetovne vojne Na letošnji prireditvi ob vseevropskem dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, so se spomnili 70. obletnice začetka prisilne mobilizacije slovenskih fantov v nemško vojsko v času nacistične okupacije Slovenije v času 2. svetovne vojne. Mobilizacija je tudi na Kamniškem zarezala v usodo številnih mladih fantov in njihovih družin, veliko jih je padlo na fronti (25% vseh vojaških žrtev 2. svetovne vojne na kamniško-komendskem območju), veliko jih je iz vojske dezertiralo in so se priključili bodisi slovenskim partizanom bodisi kaki zavezniški vojski, del je ostal v vojski do konca vojna in je padel v sovjetsko ali anglo-ameriško ujetništvo, nekateri so se pred mobilizacijo umaknili tudi k gorenjskim domobrancem.

Samostan Mekinje – priča vojn in totalitarizmov 19. in 20. stoletja Samostan Mekinje za današnjo slovesnost ni bil izbran naključno, saj je bil nema priča totalitarizmov 20. stoletja in vojn v 19. stoletju.  Njegovi zidovi so bili nema priča totalitarizmov, vojn in trpljenja. Že v času napoleonskih vojn v začetku 19. stoletja je bil samostan vojaška bolnišnica. Od spomladi 1915 do konca leta 1917 je nudil zatočišče ranjenim avstro-ogrskim vojakom s Soške fronte, zlasti Nemcem, Čehom in Poljakom. Z začetkom druge svetovne vojne, takoj po nemški okupaciji, so bile redovnice uršulinke izgnane iz samostana. Uršulinke so bile tako poleg slovenskih učiteljev in duhovnikov prve žrtve nacistične raznarodovalne politike na tem območju. Nemški okupator je samostan neka časa uporabljal celo za gestapovske zapore. Po končani vojni, poleti 1945, pa je bil v samostanu tudi začasni repatriacijski center za med vojno razseljene in preseljene Slovence ter prisilno mobilizirane vojake v nemško vojsko.

Potek slovesnosti Zbrane so pozdravili župan občine Kamnik Marjan Šarec, direktorica Študijskega centra za narodno spravo dr. Andreja Valič Zver, in Igor Podbrežnik iz Društva Demos na Kamniškem.

Župan Marjan Šarec.

Direktorica SCNR, dr. Andreja Valič Zver. (Nagovor:KLIK )

Predsednik Društva Demos na Kamniškem, Igor Podbrežnik. (nagovor: KLIK)

V nadaljevanju programa, ki ga je s pesmijo sooblikoval tudi MePZ ODMEV Kamnik, sta spregovorila tudi prof. dr. Janez Žmavc, predsednika Društva taboriščnikov ukradenih otrok, in Leon Janežič, predsednika Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko 1941 –1945.

Dr. Janez Žmavc.

Leon Janežič.

Z video nagovorom  sta zbrane pozdravila tudi poslanec evropskega parlamenta Tunne Kelam in predsednik Platforme evropskega spomina in vesti Göran Lindblad.

Tunne Kelam je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja najodmevnejši disident v Estoniji. Bil je ustanovni član Estonske nacionalne stranke neodvisnosti. Leta 1992 je postal poslanec estonskega parlamenta, leta 2004 pa je nastopil funkcijo poslanca v evropskem parlamentu. Tunne Kelam je bil eden od najpomembnejših pobudnikov sprejetja Resolucije o evropski zavesti in totalitarizmu.

Švedski politik Göran Lindblad je znan po svojem boju za demokracijo in človekove pravice. Kot poročevalec Sveta Evrope je pripravil Resolucijo 1096 o ukrepih za odpravo zapuščine bivših komunističnih totalitarnih režimov in Resolucijo 1481 o potrebi po mednarodni obsodbi zločinov totalitarnih komunističnih režimov. Od leta 2011 je predsednik Evropske Platforme spomina in vesti. Osrednji nagovor prof. dr. Janeza Juhanta »Ali smo pripravljeni omogočiti žrtvam človeško sočutje in moralno zadoščenje? Slavnostni govornik je bil dr. Janez Juhant slovenski teolog, filozof in pedagog, član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Njegova znanstvena pot se vije med etičnimi, antropološkimi, filozofskimi in religijskimi vprašanji, ki ga vodijo tudi na področje narodne sprave. Odpuščanje in sprava sta temeljni vprašanji človeka in družbe, na katera išče  odgovore tudi današnji slavnostni govornik.

Profesor Juhant je mnenja, da »brez osebnega in družbenega prečiščenja svojih usedlin preteklosti ne moremo izostriti pogleda. Dvigniti se iz ujetosti v trenutne osebne, tranzicijske in družbeno-ekonomsko-politične vsakdanjosti predpostavlja biti pripravljen na dialog s sočlovekom za iskanje globljih medčloveških razsežnosti. Vsakdanja površnost, politična povprečnost in plehka ali celo ideološko-propagandna zaslepljenost zapirajo pota do globin pristne človeškosti, le osebna odprtost duha se prebija skozi čeri vsakdanjosti v kraljestvo resnice, v katerem imajo svoje mesto nedolžni, žrtvovani, odrinjeni in pozabljeni«. Zato po njegovem mnenju, vseevropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov ni namenjen le spominu, pač urejevanju družbe in popravi krivic, ki so jih žrtvam povzročili omenjeni režimi...

»Totalitarni in avtoritarni sistemi so gradili zgolj na zunanjih okvirih in zato žrtvovali človeka. Vsi ljudje so bili in ostajajo tako ali drugače žrtev, čeprav z različnimi posledicami. Eni z izgubo svobode in življenja ter drugih osebnih dobrin, drugi s kopičenjem le-teh za ceno osebnega zasužnjevanja in porivanja totalitarnega voza, a prav tako ob izgubi osebne svobode in lastnega dostojanstva. Priznavanje resnice poteka v dialogu, ki dopušča vsem, da pripovedujejo svojo zgodbo. V govorici se zgodi očiščenje spomina in priznanje, da smo ljudje potrebni drug drugega. Gre za spoštovanje vsakega človeka in demokratično uveljavljanje možnosti tudi prizadetih in odrinjenih...«, je povedal v nagovoru dr. Juhant. Glede prekinjanja s totalitarno prakso pa daje velik pomen vlogi slovenskih medijev: »Ne le pravni sistem, tudi vzdrževanje totalitarnih metod v politični in medijski praksi ohranja nekdanje žrtve in ustvarja nove. To s(m)o ne le v bivšem režimu označeni razredni sovražniki, pač pa posebno odločilni osamosvojitelji kot pokojni Jože Pučnik in vsi drugi tedaj in sedaj delujoči entuziasti, ki navkljub temu verujemo v demokratično Slovenijo. Totalitarna medijsko-politična propaganda iz največjega demokrata ustvarja dežurnega krivca, kar vztrajno počno naši postkomunistični medijski načrtovalci. Ustvarjati žrtveno jagnje v stilu nacističnega sramotenja npr. češkega predsednika Edvarda Beneša, je cinična praksa postavljanja na pranger in iz demokrata s totalitarno retoriko ustvarjati javno žrtev, ki ji potem množica razumljivo odreka demokratično legitimnost in medijsko podporo...« Celoten govor dr. Janeza Juhanta si lahko preberete s KLIKOM NA POVEZAVO. Predvajanje dokumentarca »Vojakovo pismo«

Na koncu je sledilo predvajanje dokumentarnega filma »Vojakovo pismo«, ki je nastalo v produkciji Študijskega centra za narodno spravo. Naključen stik s pismom vojaka Toneta Steleta iz Tunjic, ki je bil prisilno mobiliziran v nemško vojsko in v njej tudi padel, v mladih prebudi zanimanje za dogodke iz bližnje preteklosti. Odpravijo se poiskat odgovore k zgodovinarjem in pričevalcem, ki spregovorijo o ozadju in okoliščinah prisilne mobilizacije Slovencev v nemško vojsko, osebnih izkušnja in prigodah iz vojaškega življenja ter hranjenju pisnih in materialnih virov o tem.

Zahvala SCNR se za izvedbo slovesnosti poleg soorganizatorjem Občini Kamnik in Društvu Demos na Kamniškem zahvaljuje tudi gostiteljem, redovni skupnosti uršulinskega samostana Mekinje pri Kamniku, KS Mekinje, mešanemu pevskemu zboru Odmev Kamnik pod vodstvom zborovodkinje Ane Smrtnik, Dream Studiu Krt za ozvočenje in osvetlitev, Janu Žavbiju za projekcijo filma, gasilcem iz Nevelj in Tunjic in redarjem, Društvu kmečkih žena Tuhinjske doline ter vsem, ki so sodelovali pri pripravi današnje spominske slovesnosti.Vse objave