Spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja in pridobitev pravic iz tega naslova

Na Študijski center za narodno spravo se obrača precej ljudi, ki sprašujejo, na kakšen način se bodo vlagale vloge za pridobitev statusa žrtve vojnega nasilja, ki je bil po dopolnitvi zakona o žrtvah vojnega nasilja septembra 2009 dodatno razširjen.

V želji, da ljudem olajšamo pot do pridobitve pravice statusa žrtve, smo zbrali nekaj informacij in osnovnih napotkov za vložitev vloge na upravno enoto. Upamo, da bodo navodila upravičencem vsaj nekoliko olajša pot in da se bodo lažje znašli pri vlaganju zahtevka za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja. Navodila so le informativne narave. Svetujemo, da vloge vložite čimprej in spremljate njeno reševanje.

Spremembe zakona o žrtvah vojnega nasilja in pridobitev pravic iz tega naslova

Državni zbor Republike Slovenije je na svoji izredni seji v mesecu septembru 2009 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o žrtvah vojnega nasilja (Ur. list RS, št.72/2009), ki dopolnjuje varstvo žrtev vojnega nasilja z novimi kategorijami, ki v skladu z Ustavo Republike Slovenije uživajo posebno varstvo. Najnovejša novela Zakona o žrtvah vojnega nasilja tako še dodatno razširja pojem žrtve vojnega nasilja.   Z  novelo zakona so upravičeni do statusa žrtve vojnega nasilja: • otroci, katerih starši so umrli, bili ubiti ali pogrešani zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov partizanov ali zaveznikov, v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945, • begunci, ki so morali zaradi nasilnih dejanj partizanov ali zaveznikov zapustiti svoj dom, v času od 6. 4. 1941 do 15. 5. 1945, • Slovenci, ki so bili kot italijanski vojaki po kapitulaciji Italije odpeljani v ujetništvo ali na prisilno delo v Nemčijo, • prisilnim mobilizirancem v nemško vojsko se prizna pravica do doživljenjske mesečne rente. Novela zakona je začela veljati dne 3.oktobra 2009, uporabljati pa se začne 1. januarja 2010. Upravna enota lahko odloča o zahtevah za priznanje statusa in pravic žrtev vojnega nasilja od 1. januarja 2010 dalje. Kaj naj upravičenec stori, da bo lahko uveljavil pravice, ki mu pripadajo

• Vlogo lahko napiše upravičenec sam. Vsebovati mora ime in priimek, pri poročenih ženah dekliški priimek, očetovo ime, rojstne podatke (datum in kraj rojstva), naslov stalnega bivališča, enotno matično številko občana, davčno številko. • Na vlogi mora upravičenec zapisati, da jo vlaga na podlagi Novele zakona o žrtvah vojnega nasilja (Ur. List RS št. 72/2009). • Sledi naj kratek opis dejanja, ki se je zgodil staršem upravičenca oziroma njim samim in na podlagi katerega vlogo vlagajo. Opredeljen naj bo okviren čas trajanja nasilnega dejanja. • Če je bila vloga predhodno že vložena na Sektor za popravo krivic in za narodno spravo (Ministrstvo za pravosodje), naj se to posebej napiše, saj so tam verjetno že zbrani nekateri dokumenti, ki jih tako ne bo potrebno ponovno iskati npr. mrliški listi, navedbe prič… • Tako napisano vlogo mora upravičenec oddati na upravno enoto, pod katero spada danes. • Tisti, ki živijo v tujini in imajo slovensko državljanstvo, naj vlogo oddajo na tisto upravno enoto, ki zajema njihovo nekdanje stalno bivališče. • Vlogo, že v obliki obrazca - Zahtevek za priznanje statusa in pravic žrtve vojnega nasilja pa lahko upravičenec dvigne tudi  na upravni enoti ali pa si jo natisne s spletne strani in jo izpolnjeno odda na upravno enoto. Pravice, ki jih bodo novi upravičenci uveljavljali so enake tistim, ki pripadajo dosedanjim upravičencem, razen oseb - otrok,  katerih starši so umrli, bili ubiti ali pogrešani zaradi nasilnih dejanj ali prisilnih ukrepov partizanov ali zaveznikov, ki lahko pridobijo samo pravico do vojne odškodnine po posebnem zakonu.Vse objave