ŠTUDIJSKI CENTER ZA NARODNO SPRAVO OBELEŽUJE ŠTIRI LETA DELOVANJA

Konec aprila bodo minila štiri leta, odkar je Vlada RS ustanovila Študijski center za narodno spravo. Temeljna pravna podlaga za ustanovitev Študijskega centra je bila Ustava Republike Slovenije, ki v prvem odstavku 5. člena med drugim določa, da mora država na svojem ozemlju varovati človekove pravice in temeljne svoboščine. V nadaljevanju tudi določa, da mora ustvarjati možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj. Sprejem demokratične Ustave Republike Slovenije je pomenil prelom s totalitarnim sistemom, ki je sistematično kršil človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika ter s tem tudi osnovne civilizacijske norme. Več...

Sodelavci Študijskega centra delujemo na več področjih. Raziskujemo kršenje temeljnih človekovih pravic in svoboščin ter različnih oblik nasilja totalitarnih sistemov na Slovenskem v 20. stoletju, tj. fašizma, nacizma in komunizma. Izvajamo raziskovalni program Nasilje komunističnega totalitarizma v Sloveniji 1941–1990, ki ga sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. Pomembna raziskovalna tema je tudi Revolucionarno nasilje v Sloveniji 1941–1945. Raziskujemo v domačih in tujih arhivih (London, Washington, Dunaj, Rim, Yad Vashem itd.).

Pomembna dejavnost sodelavcev Študijskega centra je zbiranje, dokumentiranje in objavljanje pričevanj političnih zapornikov, izgnancev, disidentov in drugih žrtev totalitarnih sistemov, ki jih objavljamo v knjižni zbirki z naslovom Dokumenti in pričevanja.

Aktivno sodelujemo v  Evropski platformi spomina in vesti, direktorica mag. Andreja Valič Zver pa je članica Izvršnega odbora Evropske platforme. V štirih letih delovanja smo  s  prispevki nastopili na več mednarodnih konferencah,  na primer na Češkem,  Slovaškem, v Veliki Britaniji, Nemčiji, Estoniji, Romuniji  in drugod. Udeležujemo se javnih tribun v Evropskem parlamentu. Aprila 2010 smo sodelovali na konferenci ob 20. obletnici prvih demokratičnih volitev v Sloveniji, marca 2011 pa na javni tribuni Kaj mladi Evropejci vedo o totalitarizmih. Junija 2011 smo gostili delegacijo Inštituta za proučevanje totalitarnih režimov in Arhiva obveščevalnih služb iz Prage ter z njima podpisali sporazum o sodelovanju. Skupaj s partnerji iz tujine se prijavljamo na razpise za domače in evropske projekte (Europe for Citizens, Visegrad Fund itd.)

Organiziramo konference, posvetovanja, predavanja in okrogle mize o nasilju totalitarnih sistemov ter kršenju človekovih pravic, na primer mednarodni znanstveni posvet ob 20. obletnici padca Berlinskega zidu, srečanji ob prvi in drugi obletnici vstopa na prizorišče zločina v rovu sv. Barbare v Hudi jami in mnoge druge (več na spletni strani scnr.si). Na temelju Resolucije Evropskega parlamenta od leta 2009 obeležujemo 23. avgust kot evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov. Obeležitve organiziramo v različnih slovenskih krajih (Rajhenburg, Štanjel, Ptuj).

Sodelavci Študijskega centra smo do sedaj izdali osem publikacij, ki jih predstavljamo po Sloveniji. Pripravili smo razstavo ob 20. obletnici demokratičnih volitev v Sloveniji ter sodelovali pri pripravi razstave o preganjanju kmetov v Sloveniji v letih 1945–1955. Organizirali smo dve strokovni ekskurziji na Goli otok. Posneli smo dokumentarni film Ormoški Petriček, ki govori o trpljenju otrok, zaprtih v koncentracijskem taborišču Strnišče pri Ptuju in na Ormoškem gradu. Vsako leto sodelujemo pri obeležitvi dneva spomina na žrtve holokavsta.

Sodelujemo z vzgojno-izobraževalnimi institucijami. Tako smo na primeraprila 2010 sodelovali na projektnem dnevu o totalitarnih sistemih na Škofijski gimnaziji Vipava, na Gimnaziji Kranj pa smo v letih 2010 in 2011 izvedli projekt Družinska zgodba – izkušnja intervjuja, v kateri so dijaki zapisali zgodbe svojih sorodnikov in jih predstavili v govorni in pisni obliki. Pripravljamo predavanja na temo totalitarizmov, demokratizacije in slovenske osamosvojitve.

Našopobudo za ustanovitev slovensko-britanske zgodovinske komisije, ki bi zbrala in ovrednotila dokumente in pričevanja o usodi po vojni vrnjenih domobrancev in civilistov ter pripravila skupno poročilo, je podpisalo več kot 1600 ljudi z vsega sveta. Pobudo smo aprila 2011 izročili angleški vladi.

Z Univerzo v Nottinghamu smo izvedli projekt Spomenik. Razkriva zgodbe ljudi, ki so bili pobiti po drugi svetovni vojni v množičnih grobiščih, ki se nahajajo po Sloveniji. Z uporabo internetne in mobilne tehnologije omogoča spoznavanje slovenske polpreteklosti, in je kot tak primer inovativnega pristopa k poučevanju zgodovine. Projekt smo preizkusili v sodelovanju z dijaki Gimnazije Želimlje.

Še nekaj številk: -     2009: SCNR organiziral 13 dogodkov, 850 obiskovalcev; -     2010: SCNR organiziral 21 dogodkov, 1563 obiskovalcev; -     2011: SCNR organiziral 18 dogodkov, 1050 obiskovalcev; -     od leta 2009 smo zbrali več kot 160 pričevanj v pisni, avdio ali video obliki; -     izdali smo osem samostojnih publikacij in z več članki sodelovali v številnih znanstvenih in strokovnih revijah -     SCNR ima 11 zaposlenih. Poraba proračunskega denarja za SCNR od MP se zmanjšuje

Kljub zgoraj opisanemu delu v 4 letih obstoja SCNR, pa so se centru proračunska sredstva iz leta v leto zmanjševala. Največ v letu 2009, ko je center prejel kar 100.000€ manj od prvotno predvidenih. Leta 2008 je bil s strani Vlade RS odobren finančni načrt v višini 291.500 evrov, porabljenih je bilo 246.530,75 evrov. Dne 23. aprila 2009 je bil sprejet sklep Vlade RS, da je potrebno zmanjšati stroške za plačilo blaga in storitev za 20%, kar smo izvedli. Prav tako nam je bil tistega leta kot edinemu proračunskemu porabniku administrativno zmanjšan finančni načrt za leto 2009 s 513.000 evrov na 413.550 evrov. Leta 2010 smo porabili 352.162 evrov od odobrenih 398.400 evrov, leta 2011 pa so porabili 351.162 evrov od predvidenih 398.400 evrov. Poleg tega pričakujemo v letošnjem letu še dodatno zmanjšanje sredstev v luči vladnega varčevanja v celotnem javnem sektorju.

Vse objave