V Pragi bo uradno ustanovljena Platforma evropskega spomina in vesti

14. oktobra 2011 bodo v Pragi direktorji devetnajstih partnerskih inštitutov in organizacij, specializiranih za raziskovanje totalitarne zgodovine, iz trinajstih evropskih držav, podpisali ustanovni dokument Platforme evropskega spomina in vesti. Študijski center za narodno spravo, pod vodstvom mag. Andreje Valič Zver, bo eden izmed podpisnikov Platforme. Slovesnost, ki bo potekala v prisotnosti predsednika vlade Republike Češke Petra Nečasa  in podpredsednika Evropskega parlamenta Lászla Tökésa, je vzporeden dogodek na vrhu predsednikov vlad Višegrajske skupine.

Novembra 2008 je bila ustanovljena stalna delovna skupina Platforme evropskega spomina in vesti, kot skupna iniciativa češke vlade in Inštituta za študij totalitarnih režimov, ki je  koordiniral delo delovne skupine. Ustanovitev Platforme evropskega spomina in vesti je 2. aprila 2009 podprl Evropski parlament z Resolucijo o evropskem zavedanju in totalitarizmih. Resolucija je vključevala zahtevo po ustanovitvi Platforme evropskega spomina in vesti, ki bi zagotavljala podporo za mreženje in sodelovanje med nacionalnimi raziskovalnimi inštituti, specializiranimi za preučevanje totalitarne zgodovine, za ustanovitev skupnega evropskega dokumentacijskega centra ter postavitev obeležja žrtvam vseh totalitarnih režimov.

Ustanovitev Platforme evropskega spomina in vesti je 15. junija 2009 podprl Svet Evropske unije za splošne zadeve in zunanje odnose, 9. - 10. junija 2011 Svet EU za zakonodajo in notranje zadeve, ter ga potrdil s sprejetjem Varšavske deklaracije 23. avgusta 2011.

Evropska komisija je v svojem poročilu z naslovom » Spomin na zločine totalitarnih režimov v Evropi« z dne 22. decembra 2010, Evropskemu parlamentu in Svetu Evropske unije predstavila Platformo evropskega spomina in vesti kot pomembno evropsko iniciativo. Kot razlaga Evropska komisija, je naloga platforme: »…povezovanje akterjev iz držav članic, vključitev akademskih in neodvisnih raziskovalcev in ekspertov, izmenjava izkušenj, analiz in dobrih praks, promoviranje kolektivnega spomina skozi vzgojno – izobraževalne procese…«.

Ustanovno srečanje Platforme evropskega spomina in vesti bo potekalo v Pragi na Inštitutu za študij totalitarnih režimov. Slovesni podpis ustanovne listine bo 14. oktobra 2011, ob 14.30 uri v prostorih Lihtenštajnske palače v Pragi. Zbrane na slovesnosti bosta pozdravila gospod Petr Nečas, predsednik vlade Republike Češke in gospod László Tökés, podpredsednik Evropskega parlamenta in eden od vodij demokratične revolucije leta 1989 v Romuniji.

Platforma evropskega spomina in vesti združuje vladne in nevladne institucije in organizacije, ki so aktivne na področju raziskovanja, dokumentiranja, povečevanja zavedanja in izobraževanja o totalitarnih režimih. Delo Platforme bo obsegalo srečanja in konference, izdajo publikacij, raziskave, potujoče razstave o totalitarizmih v Evropi in podelitve nagrad posameznikom, ki so pustili pečat pri uporu in delovanju proti totalitarnim režimom v Evropi. Ustanovni člani bodo podpisali tudi etični kodeks, ki podpisnicam omogoča povabilo enako mislečih institucij in organizacij iz drugih evropskih držav, da se jim pridružijo v skupnih prizadevanjih.

Ustanovni člani Evropske platforme spomina in vesti so organizacije in inštituti za proučevanje totalitarnih režimov iz Bolgarije, Češke, Estonije, Nemčije, Madžarske, Latvije, Litve, Nizozemske, Poljske, Romunije, Slovaške, Slovenije in Švedske.

Cilji Platforme evropskega spomina in vesti: - Povečanje zavedanja javnosti o evropski preteklosti in zločinih, storjenih v času totalitarnih režimov, spodbujanje širše evropske diskusije o vzrokih in posledicah totalitarizmov ter diskusije o evropskih vrednotah s ciljem podpiranja človeškega dostojanstva in človekovih pravic. - Prizadevanje za poglabljanje evropskega državljanstva, spoštovanja in razumevanja demokracije, človekovih pravic in vladavine prava, da bi se izognili prihodnjim grožnjam demokraciji.

Ustanovno srečanje in začetno delo Platforme evropskega spomina in vesti je podprla Mednarodna višegrajska fundacija (International Visegrad Fund).

Vse objave